Bitcoin in Švica: Pot do gospodarske stabilnosti in zelene prihodnosti – zakaj Slovenija zaostaja?

Namesto tega, Švica ubira svojo pot, ki bi lahko Bitcoin postavila v središče gospodarske stabilnosti in energetske preobrazbe. Slovenija, ki je nekoč veljala za tehnološko napredno državo, pa se od takšnih ciljev oddaljuje. Zakaj?

Švica: Kripto dolina in trajnostna vizija

V Švici več kot 1,6 milijona prebivalcev poseduje kriptovalute, kar kaže na globoko ukoreninjenost #Bitcoina v družbi. Kanton Zug, znan kot »Kripto dolina«, že od leta 2013 privablja blockchain startupe, Lugano pa je z iniciativo Plan ₿ leta 2022 postal mesto, kjer več kot 260 trgovcev sprejema Bitcoin. Decembra 2024 je bila predlagana pobuda za vključitev Bitcoina v rezerve Švicarske narodne banke (SNB), ki potrebuje 100.000 podpisov do junija 2026 za referendum.

Švica že nudi davčne ugodnosti za Bitcoin: posamezniki so oproščeni davka na kapitalske dobičke in bitcoin so spoznali kot plačilno sredstvo oziroma hranilec vrednosti in ne kot špekulativni instrument. Kljub temu polna integracija Bitcoina v finančni sistem ostaja izziv. Švicarska narodna banka je previdna zaradi nestanovitnosti Bitcoina, a zasebni sektor in posamezniki, kot je Samuel Kullmann, vodijo pobude za njegovo širše sprejetje.

Posebej zanimiva je Švicarska energetska strategija. Z 60 % električne energije iz hidroelektrarn in skupno zmogljivostjo 15.000 MW ima Švica presežek obnovljive energije, zlasti pozimi. To ustvarja idealne pogoje za trajnostno rudarjenje Bitcoina, ki bi lahko stabiliziralo električno omrežje in ustvarilo nove prihodke. Bern je že odobril študijo o uporabi hidroelektrične energije za rudarjenje, kar kaže na vizionarski pristop. Če bo Bitcoin pobuda uspešna, bi Švica lahko postala globalno središče za #Bitcoin, ki združuje zeleno energijo, finančno suverenost in gospodarsko stabilnost.

V prihodnjih desetletjih bi Švica lahko postala vzor trajnostnega rudarjenja Bitcoina, ki podpira okolje in gospodarstvo. Bitcoin-prijazne politike bi lahko dolgoročno prinesle ogromne koristi, saj bi okrepile finančno neodvisnost in inovacije.

Slovenija: Koraki nazaj in zgrešene priložnosti

Medtem ko Švica gradi prihodnost, povezano z Bitcoinom, se Slovenija oddaljuje od podobnih ciljev. Kljub temu, da je Slovenija v preteklosti veljala za kripto prijazno državo – spomnimo se Bitstampa, ene prvih Bitcoin menjalnic, NiceHasha, še danes zelo dobro poznane največje tržnice računske moči, GoCrypto/NAKA, enga večjih če ne največjih ponudnikov plačil z bitcoinom,…– danes zaostaja zaradi prekomerne regulacije in pomanjkanja vizije. Verjetno ni potrebno omenjati, da so vsa ta podjetja zapustila Slovenijo in se preselila v Švico oziroma Luxemburg… Takih slovenskih podjetij, ki so se preselila izven Slovenije ali pa so bila že ustanovljena drugje, je še kar nekaj in zagotovo smo z 2M prebivalcev in takim razvojnim potencialom v samem vrhu na svetu. A na žalostno je to da je ves potencial veliko bolje ovrednoten drugje kot doma.

Slovenska zakonodaja, povezana s kriptovalutami, je postala zapletena in včasih celo ustavno sporna. Predlogi, ki se nam ponujajo, visoki davki na kapitalske dobičke, ki se lahko povzpnejo do 25 %, in zapleteni postopki za poročanje o kripto transakcijah odvračajo posameznike in podjetja. Namesto spodbujanja inovacij in privabljanja blockchain/bitcoin startupov, kot to počne Švica, Slovenija uvaja pravila, ki dušijo razvoj kripto ekosistema. Na primer, predlogi za dodatno obdavčitev kriptovalut ali omejevanje njihovega trgovanja so pogosto sprejeti brez širše javne razprave ali upoštevanja dolgoročnih posledic. Prav tako je omejevanje sprejemanja plačil z bitcoini v Sloveniji ukinilo vsaj 2000+ lokacij kjer se je še do letošnjega januarja lahko plačevalo, sedaj pa trgovci ne sprejemajo več takšnih plačil. S tako številko smo bili na prvem mestu v svetu, sedaj pa so nas spet postavili na rep lestvice. O tej »prijaznosti« do bitcoina je poročal tudi CoinTelegraph in ostali svetovni mediji, a je samo vprašanje časa, kdaj bodo spisali članek o tem, kako hitro smo padli in zaključili lepo zgodbo o bitcoinu.

https://cointelegraph.com/news/slovenia-capital-ljubljana-worlds-most-crypto-friendly-city

Poleg tega Slovenija nima jasne strategije za uporabo obnovljivih virov energije v povezavi z rudarjenjem Bitcoina. Kljub potencialu hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov, ki bi lahko posnemali švicarski model, se takšne pobude v Sloveniji redko omenjajo. Namesto da bi izkoristila presežno energijo za inovativne projekte, Slovenija pogosto ostaja ujeta v birokratske omejitve in pomanjkanje politične volje.

Zakaj Slovenija nikoli ne bo »druga Švica«?

Razlika med Švico in Slovenijo ni le v gospodarski moči, temveč v miselnosti. Švica vidi Bitcoin kot priložnost za finančno suverenost, tehnološke inovacije in trajnostni razvoj. Njene politike so pragmatične, usmerjene v prihodnost in podprte z zasebnim sektorjem, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju kripto ekosistema. Slovenija pa se zdi ujeta v preteklih pristopih, kjer prevladuje strah pred novostmi in pretirana regulacija.

Ustavno sporne omejitve, kot so nejasna pravila o obdavčitvi ali prekomerno vmešavanje države v zasebne transakcije, odvračajo mlade inovatorje in podjetnike. Medtem ko Švica privablja globalne talente v »Kripto dolino«, Slovenija izgublja svoje v tujino, kjer najdejo bolj spodbudno okolje. Brez spremembe pristopa – torej brez jasne strategije, ki bi spodbujala kripto inovacije, zmanjšala birokratske ovire in izkoristila obnovljive vire energije – Slovenija ne bo mogla slediti švicarskemu modelu.

Pot naprej

Švica kaže, kako lahko Bitcoin postane del nacionalne strategije, ki združuje gospodarsko stabilnost, tehnološke inovacije in trajnost. Slovenija bi lahko posnemala nekatere vidike tega modela, na primer z davčnimi spodbudami za kripto investitorje, podporo blockchain startupom in raziskovanjem rudarjenja Bitcoina z obnovljivo energijo. Vendar bo to zahtevalo korenite spremembe v regulaciji, politični volji in družbenem dojemanju kriptovalut.

Dokler Slovenija omejuje uporabo Bitcoina z nesmiselnimi pravili in ignorira njegov potencial, bo ostala v senci držav, kot je Švica. Namesto da bi postala »druga Švica«, tvega, da bo zamudila priložnost za gospodarski in tehnološki preboj. Čas je, da Slovenija prepozna Bitcoin kot priložnost, ne kot grožnjo, in začne graditi prihodnost, ki bo konkurenčna v globalnem kripto ekosistemu.

Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.