BIP-110: Kaj se je zares zgodilo z Bitcoinom?

Nekateri so BIP-110 opisovali kot poskus, da Bitcoin ponovno postane predvsem denarni sistem in da se iz verige blokov odstrani »spam«.

Drugi so opozarjali, da gre za nevaren eksperiment, ki bi lahko povzročil chain split, zavrnil legitimne transakcije in ustvaril nevaren precedens za prihodnje spremembe Bitcoinovih pravil.

Ta vikend smo dobili odgovor. In odgovor je precej zanimiv.

🟠 Najprej: kaj sploh je BIP-110?

BIP pomeni Bitcoin Improvement Proposal – formalni predlog za spremembo oziroma dokumentiranje pravil ali standardov v Bitcoinovemu ekosistemu.

BIP-110 nosi ime: Reduced Data Temporary Softfork

Njegov cilj je bil za približno eno leto omejiti določene načine shranjevanja poljubnih podatkov v Bitcoin transakcijah.

Predlog je nastal kot odziv na vse večjo uporabo Bitcoina za stvari, ki niso neposredno povezane s prenosom BTC oziroma njegove vrednosti.

Sem sodijo predvsem:

• Ordinals / Inscriptions
• BRC-20
• Runes
• večji podatkovni zapisi
• različne oblike uporabe Taproota za shranjevanje podatkov.

Avtor specifikacije je Dathon Ohm, pri predlogu pa je imel pomembno vlogo tudi Luke Dashjr. BIP je bil lansiran decembra 2025.

🧨 Zakaj je BIP-110 sploh nastal?

Osnovna filozofija zagovornikov je zelo preprosta: «Bitcoin je denar, ne decentraliziran podatkovni disk ali diskovno polje.»

Njihov argument je, da prostor v Bitcoin blokih ni brezplačen. Če nekdo v blockchain zapisuje slike, velike podatkovne strukture, NFT-je ali druge podatke, ti podatki: plačajo fee → zasedejo blockspace → morajo biti distribuirani po omrežju → ostanejo del blockchaina.

To povečuje stroške za uporabnike in predvsem dolgoročno povečuje stroške delovanja vozlišč. BIP-110 zato želi zmanjšati spodbudo za uporabo Bitcoina kot podatkovnega skladišča.

Originalni predlog to zelo jasno povdari: namen je začasno omejiti podatkovne metode, ki naj bi bile skoraj izključno namenjene shranjevanju poljubnih podatkov in ponovno poudariti Bitcoinovo funkcijo denarja.

📏 Kaj bi BIP-110 dejansko spremenil?

Tu postane stvar precej bolj tehnična. BIP-110 ne pravi povsem enostavno: »Ordinals so prepovedani.«

Namesto tega spreminja consensus pravila, tako da določene strukture transakcij po aktivaciji postanejo neveljavne.

Med pomembnejšimi omejitvami so:

1️⃣ scriptPubKey: Novi outputi bi bili praviloma omejeni na 34 bajtov, razen OP_RETURN, kjer bi bilo dovoljenih do 83 bajtov.

2️⃣ Podatkovni pushi: "OP_PUSHDATA" in določeni elementi bi bili omejeni na največ 256 bajtov.

3️⃣ Neopredeljeni witness/Taproot formati: Poraba določenih še neopredeljenih witness različic bi postala neveljavna.

4️⃣ Taproot annex: Taproot annex bi bil prepovedan.

5️⃣ Veliki Taproot control bloki: Control bloki nad 257 bajtov bi postali neveljavni.

6️⃣ OP_SUCCESS: Določene "OP_SUCCESS" kode bi postale neveljavne.

7️⃣ OP_IF / OP_NOTIF: V določenih Tapscriptih bi bila uporaba teh opcodeov prepovedana.

To pomeni, da je BIP-110 precej več kot samo: »OP_RETURN naj bo manjši.«

Gre za precej globlji poseg v pravila konsenza omrežja Bitcoin.

🟢 Kaj pa že obstoječi BTC?

To je pomembna podrobnost.

BIP-110 je vseboval tako imenovani UTXO grandfathering.
BTC, ki bi bili ustvarjeni oziroma potrjeni pred aktivacijo, bi ostali kljub novim pravilom popolnoma veljavni.

Nova pravila bi se nanašala predvsem na UTXO-je, ustvarjene po aktivaciji.

Poleg tega naj bi bil soft fork začasen. Po približno 52.416 blokih, oziroma približno enem letu, bi se nova pravila samodejno iztekla.

⚔️ In tukaj se začne pravi problem: kdo odloča?

BIP-110 ni bil navadna sprememba Bitcoin Cora. Predlagan je bil kot consensus soft fork.

In še pomembneje: uporabljal je pristop, podoben UASF – User Activated Soft Fork.

Ideja UASF je:
uporabniki zaženejo vozlišča z novimi pravili → ta vozlišča zavrnejo bloke, ki novih pravil ne upoštevajo → minerji se morajo prilagoditi, če želijo, da njihove bloke sprejme ta del omrežja.

To je podobna filozofija, kot smo jo videli pri SegWitu leta 2017. Toda obstaja ena ogromna razlika. Leta 2017 je obstajala bistveno širša ekonomska in ekosistemska podpora.

Pri BIP-110 je te podpore očitno manjkalo.
⛏️ Ključna številka: 55 %

BIP-110 ni zahteval običajnega 95-odstotnega praga.

Predlagan je bil prag:
1.109 od 2.016 blokov = 55 %

Če bi v enem retarget obdobju 55 % blokov signaliziralo podporo, bi se BIP-110 avtomatično zaklenil.

Toda minerji tega niso storili. Še več: podpora je bila izjemno majhna.

Ko se je približeval odločilni trenutek, je signaliziralo le nekaj odstotkov računske moči. Ob začetku obveznega signaliziranja je bilo te le približno 2,5 %, daleč od potrebnih 55 %.

💥 7.–8. avgust 2026: trenutek resnice

Bitcoin je dosegel blok: 961.632

S tem se je začelo tako imenovano mandatory signaling obdobje.

In tukaj se je zgodilo tisto, zaradi česar je BIP-110 postal ena največjih Bitcoin zgodb tega poletja. Vozlišča, ki so uveljavljala BIP-110, so začela zavračati bloke, ki niso signalizirali podpore BIP-110. Večina minerjev pa je nadaljevala po običajnih pravilih.

Rezultat? Bitcoin se je dejansko razcepil. Nastali sta dve verigi.

⛓️ Dve verigi – vendar ne dve enakovredni verigi

Na eni strani:

🟢 Bitcoin mainnet

• velika večina hashrata
• velika večina minerjev
• nadaljevanje normalnega blockchaina
• ekosistem borz, denarnic in podjetij

Na drugi strani:

🟠 BIP-110 veja

• vozlišča, ki so uveljavljala nova pravila
• zelo malo hashrata
• nova pravila glede signaliziranja
• praktično brez zadostne rudarske podpore.

In tukaj se je zgodila precej brutalna demonstracija Bitcoinovega Proof-of-Work modela.

⏱️ Dva bloka in konec

BIP-110 veja je uspela izkopati samo: 2 bloka v približno osmih urah. Potem se je praktično ustavila.

Medtem je glavna Bitcoin veriga normalno nadaljevala z okoli enim blokom vsakih deset minut. Po poročanju o dogodku je več kot 99 % razpoložljivega hashrata ostalo na glavni verigi. To je bistvo celotne zgodbe.

BIP-110 je lahko s svojim pravilom prisilil majhen del vozlišč, da zavrnejo večino minerjev. Ni pa mogel ustvariti hashrata.

🧠 Zakaj je to pomembno?

Ker je to zelo dober praktični primer tega, kako Bitcoin dejansko dosega konsenz.

Ni dovolj:

❌ napisati BIP
❌ napisati novo implementacijo
❌ zagnati nekaj vozlišč
❌ prepričati del skupnosti
❌ reči »to so zdaj nova pravila«

Potrebna je kombinacija:

vozlišč + rudarjev+ ekonomskega ekosistema + uporabnikov + borz + infrastrukture.

Če en del ekosistema popolnoma zavrne spremembo, lahko pride do razcepa. In če ima ena stran 2 % hashrata, druga pa 98 %, je rezultat običajno precej jasen.

🔥 Toda zakaj so bili minerji proti?

Tu se začne pravi ideološki spor.

Zagovorniki BIP-110 pravijo: »Blockspace mora biti namenjen predvsem denarju. Ordinals in podobne stvari so spam.«

Nasprotniki odgovarjajo: »Če transakcija plača fee in jo Bitcoin danes dovoljuje, zakaj naj bi jo consensus plast prepovedala?«

To ni samo tehnično vprašanje. Gre za vprašanje: Kaj Bitcoin sploh je?

Ali je Bitcoin:

A) predvsem denarni sistem

ali

B) nevtralna platforma, kjer je dovoljeno uporabljati blockspace za karkoli, če upoštevaš pravila in plačaš fee?

In prav tu se je razvila velika ideološka bitka.

💰 Obstaja tudi ekonomski argument

Ordinals, Runes in podobne transakcije niso nujno brezplačen spam. Uporabniki plačujejo fee. To pomeni: več povpraševanja po blockspaceu → višji feeji → več prihodka za rudarje.

In to je pomembno za prihodnost Bitcoina. Bitcoinov block reward se približno vsake štiri leta prepolovi. Zato bo dolgoročno vedno večji del minerskega prihodka prihajal iz transakcijskih provizij.

Kritiki BIP-110 zato opozarjajo:

Če zavestno omejuješ velik segment provizij za pošiljanje transakcij, lahko s tem dolgoročno vplivaš tudi na Bitcoinov security budget. To pa je eden najmočnejših argumentov proti BIP-110.

🧨 Še en problem: replay risk

Ker BIP-110 ni uvedel klasičnega "replay protection" mehanizma, je bil morebitni chain split tudi varnostno vprašanje.

Če dve verigi uporabljata isto zgodovino in iste ključe je lahko transakcija, ustvarjena na eni verigi, veljavna tudi na drugi.To lahko pri resnem in trajnem razcepu povzroči replay napade. V primeru BIP-110 pa je bil problem precej manjši zaradi dejstva, da je alternativna veja skoraj takoj izgubila praktično vso rudarsko podporo. Kljub temu je to pomemben nauk za uporabnike: pri morebitnem trajnem Bitcoin forku je treba vedno preveriti replay zaščito in podporo denarnic/borz.

🟡 Kaj pa OP_RETURN?

Tu je pomembno razumeti še en del zgodbe. Bitcoin Core 30.0 je leta 2025 spremenil privzeto politiko za OP_RETURN. Privzeta vrednost "-datacarriersize" je bila povečana na 100.000 bajtov, s čimer je bila praktična omejitev močno sproščena.

Pomembno: To je bila predvsem sprememba policy/relay pravil. Ni pomenila, da je Bitcoin consensus nenadoma dovolil 100 KB OP_RETURN kot novo temeljno pravilo.

BIP-110 pa je šel bistveno dlje. Omejitve podatkov je želel postaviti neposredno v consensus.

In prav ta razlika je ključna: Policy ≠ consensus.

🚨 Torej: ali je BIP-110 propadel?

Če govorimo o prvotnem cilju: Da.

BIP-110 se na glavni Bitcoin verigi ni aktiviral. Ni dosegel potrebnih 55 %. Njegova alternativna veja je po dveh blokih praktično obstala. Tudi uradni BIP je trenutno označen kot Closed.

Toda zgodba s tem ni nujno končana.

🧩 Kaj je BIP-110 v resnici pokazal?

Morda najpomembnejši del celotne zgodbe sploh ni Ordinals, ni OP_RETURN, ni Runes, ni Taproot.

Pravo vprašanje je:

Kdo ima v Bitcoinu zadnjo besedo?
Minerji?
Node operatorji?
Razvijalci?
Uporabniki?
Borze?
Institucije?
Ali nihče posamezno?

BIP-110 je pokazal nekaj zelo pomembnega: Bitcoin nima centralne avtoritete, ki bi lahko preprosto rekla: »Od jutri naprej veljajo nova pravila.
Lahko napišeš novo implementacijo.
Lahko zaženeš 10.000 vozlišč.
Lahko prepričuješ uporabnike.
Lahko imaš zelo močne argumente.

Toda če ekosistem spremembe ne sprejme, lahko končaš na lastni verigi.

⚔️ BIP-110 proti SegWitu 2017

Primerjava z letom 2017 je zato zelo zanimiva.

2017 – SegWit/UASF

✔ močna ekonomska podpora
✔ široka podpora uporabnikov
✔ borze in podjetja so se pripravljala
✔ minerji so se sčasoma prilagodili
✔ sprememba je postala del Bitcoina

2026 – BIP-110

❌ zelo malo rudarske podpore
❌ velika delitev med razvijalci
❌ močno nasprotovanje pomembnih igralcev
❌ alternativna veriga brez zadostne računske moči
❌ po dveh blokih se je veriga praktično ustavila

Zato je zelo problematično preprosto reči: »UASF je deloval leta 2017, zato bo deloval tudi danes.«

Mehanizem je lahko podoben. Konsenz pa ni.

🧠 Največja lekcija

BIP-110 je bil pravzaprav velik eksperiment o tem, kako deluje Bitcoinova »demokracija«.

In Bitcoin ni demokracija v klasičnem smislu. Ni: »51 % uporabnikov glasuje → sprememba je sprejeta.«

Ni niti: »51 % minerjev glasuje → sprememba je avtomatsko sprejeta.«

Bitcoin je sistem ekonomskih spodbud in prostovoljne izbire pravil.

Vsak lahko zažene svoje vozlišče.
Vsak lahko napiše svojo implementacijo.
Vsak lahko poskuša spremeniti pravila.
Toda drugi udeleženci se morajo s tem strinjati v praksi.
Če se ne, lahko nastane fork.
In trg nato pokaže, katera veriga ima dejansko ekonomsko težo.

📌 Kaj se torej zgodi zdaj?

Za uporabnika Bitcoina je najpomembnejše: Bitcoin mainnet ni bil »pokvarjen«.Glavna Bitcoin veriga je nadaljevala normalno.

BIP-110 ni spremenil pravil glavne verige. Njegova manjša veja je za zdaj praktično obstala. Zato ni razloga za paniko glede običajnega BTC na glavni Bitcoin verigi.

Vendar je dogodek pomemben za prihodnost, ker je pokazal, kako hitro lahko zelo kontroverzen predlog nadgradnje povzroči dejanski chain split.

🏁 KONČNI POVZETEK

BIP-110 ni bil hack.
Bitcoin ni bil napaden.
Bitcoin mainnet se ni ustavil.
Zgodilo pa se je nekaj precej bolj zanimivega:

👉 skupina uporabnikov je poskušala uveljaviti nova consensus pravila
👉 večina minerjev jih ni podprla
👉 pri bloku 961.632 je prišlo do razcepa
👉 BIP-110 veja je narudarila samo dva bloka
👉 velika večina hashrata je ostala na glavni verigi
👉 alternativna veja je praktično obstala
👉 BIP-110 pa ni dobil potrebnega konsenza za aktivacijo na glavnem Bitcoinu

In prav zato je BIP-110 pomemben.

Ne zato, ker bi spremenil Bitcoin. Ampak zato, ker je pokazal: Bitcoin pravil ne spreminja posameznik ali skupina njih.

Pravila se spremenijo šele, ko dovolj velik del ekonomskega omrežja sprejme, da bodo odslej to njegova pravila. In če tega ni? Nastane fork.

🔎 Viri in nadaljnje branje

• Uradna specifikacija BIP-110 – Reduced Data Temporary Softfork
• Bitcoin Core 30.0 – uradne release notes glede sprememb OP_RETURN policy
• CoinDesk – začetek mandatory signalinga pri bloku 961.632
• Aktualno poročilo o razcepu in ustavitvi BIP-110 veje

Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.