V letu 2026 tržna kapitalizacija bitcoina presega več milijard dolarjev in ko institucije vse bolj vstopajo v svet bitcoina, po svetu še vedno krožijo številni predsodki in napačne informacije. V tem članku bomo razkrili in ovrgli 10 največjih mitov o Bitcoinu. To bomo naredili na podlagi strokovnih analiz in podatkov, ki so dostopni vsakemu posamezniku. Ne glede na to, ali ste začetnik, izkušen vlagatelj ali tehnološki navdušenec, vam bo ta pregled pomagal bolje razumeti Bitcoin in vam morda odgovoril na kakšno vprašanje ali dilemo.
Mit 1: Bitcoin je ekološka katastrofa
Kritiki pogosto predstavljajo rudarjenje bitcoina kot velikega porabnika energije, ki onesnažuje planet. Po navadi ga primerjajo s porabo celotnih držav.
Dejstvo: Bitcoin omrežje res porabi veliko energije. To je posledica mehanizma dokazila-o-delu (proof-of-work). Vendar je letna poraba danes pod 200 TWh, kar je vsaj nekajkrat manj kot tradicionalni bančni sistem. Rudarska podjetja iščejo najcenejšo energijo, ki je pogosto presežna obnovljiva energija (hidro, veter, sonce), ki bi v nasprotnem primeru ostala neizkoriščena. To spodbuja stabilnost omrežja in zeleno energijo, poleg tega pa ovrednoti to energijo in omogoča dodatna vlaganja v izgradnjo ali posodobitve omrežja. Študije kažejo, da do 70 % porabe rudarjev uporablja obnovljive vire, kar Bitcoin omrežje naredi bolj učinkovito in čisto od rudarjenja zlata ali tradicionalnega bančništva.
Mit 2: Bitcoin nima notranje (intrinzične) vrednosti
Skeptiki trdijo, da Bitcoin nima notranje vrednosti, ker ga ne podpira fizično zlato ali kaj drugega, prav tako nima nobene državne garancije; vse je le "digitalni zrak".
Dejstvo: Vrednost je subjektivna in izhaja iz uporabnosti, redkosti ter povpraševanja posameznikov ali množice. Bitcoin ima fiksno omejeno ponudbo - 21 milijonov kovancev. Bitcoin zagotavlja preverljivo redkost skozi tehnologijo, kar je v nasprotju s fiat valutami, ki jih lahko natisnejo brez omejitev. Podjetja, kot so MicroStrategy, Twenty-One in MetaPlanet, so vanj vložila milijarde, saj ga vidijo kot "digitalno zlato" in zaščito pred inflacijo. Halvingi (zmanjšanje nove ponudbe bitcoinov vsake štiri leta) so zgodovinsko vodili do dolgoročne rasti. Vse te dogodke - od novega pritoka bitcoinov do halvingov in prilagoditve težavnosti rudarjenja - so zapisani v protokolu in enostavno preverljivi, kar za FIAT valute ne moremo trditi. To je največja notranja vrednost bitcoina.
Mit 3: Bitcoin je neuporaben
Mnogi pravijo, da Bitcoin služi le špekulacijam in nima nobene praktične uporabnosti. Ceno pa poganja špekulacija in želja po hitrem zaslužku.
Dejstvo: Bitcoin omogoča brezmejne, hitre in ugodne transakcije ter je dragocen v državah z nestabilnimi valutami ali visokimi provizijami za pošiljanje denarja v tretje države. V El Salvadorju, kjer je zakonito plačilno sredstvo, Venezueli in Argentini, ljudem pomaga ubežati inflaciji in kapitalskemu nadzoru. Številni državljani, ki delajo v tujini, svoje "remittance" (nakazila zaslužka iz tujine v domovino) pošiljajo tudi preko bitcoin omrežja. Podjetja, kot sta Strategy ali MetaPlanet, ga hranijo v bilanci, kjer služi kot hranilec vrednosti in zaščita pred inflacijo. Uporabnost je subjektivna, a milijoni uporabnikov po svetu dokazujejo njegovo praktično vrednost. Skeptiki, ki ga ne posedujejo, v njem ne vidijo vrednosti, saj ga ne morejo uporabljati.
Mit 4: Bitcoin je namenjen kriminalcem
Povezava z dark-web trgi vodi do prepričanja, da je Bitcoin predvsem orodje za nezakonite dejavnosti.
Dejstvo: Nezakonite transakcije predstavljajo manj kot 0,5 % celotnega obsega Bitcoinov. To številko je bistveno nižja v primerjavi z gotovino ali tradicionalnimi financami. Javna blockchain veriga poenostavi sledenje in pregled sredstev v primerjavi z gotovino ali skritimi bančnimi transakcijami. Veliki primeri zaprtja dark marketov so privedli do aretacij prav zaradi te preglednosti na verigi blokov. Bitcoin je nevtralna tehnologija. Kot internet je lahko uporabljena za dobro in slabo, a njegova sledljivost odvrača kriminal. Vse, kar se zapiše na verigi blokov ostane tam in tega nihče ne more spremeniti.
Mit 5: Bitcoin je anonimen
Ljudje menijo, da Bitcoin ponuja popolno anonimnost, kar je idealno za skrivanje transakcij.
Dejstvo: Bitcoin je psevdonimen, ne anonimen, kot je zmotno mišljenje. Vse transakcije so javno zapisane na verigi blokov za potrebe preverjanja in preprečevanja dvojne porabe. Identitete niso neposredno povezane z naslovi, razen če jih povežemo z zunanjimi podatki. Orodja za analizo verig omogočajo sledenje, kar pomaga oblastem veliko bolj kot pri gotovini, kjer je sledenje popolnoma nemogoče. Stopnja zasebnosti je odvisna od uporabnikovih praks, a ni inherentno nepregledna.
Mit 6: Bitcoin ni valuta
Kritiki pravijo, da Bitcoin ne izpolnjuje meril denarja, ker ni široko sprejet ali dovolj stabilen za vsakodnevno uporabo.
Dejstvo: Bitcoin izpolnjuje ključne lastnosti denarja - redkost, zamenljivost, deljivost, prenosljivost in trajnost - pogosto celo bolje kot fiat. Nastal je kot peer-to-peer elektronski denar in se kot tak tudi uporablja po svetu, tudi kot zakonito plačilno sredstvo v nekaterih državah. Rešitve na drugi plasti, kot je Lightning Network, omogočajo hitre in poceni transakcije. Denar je tisto, kar ljudje sprejemajo kot denar - Bitcoin počasi postaja tak. Po svetu obstaja veliko valut, ki se uporabljajo veliko manj kot bitcoin, imajo manjše povpraševanje ali nižjo tržno kapitalizacijo, pa so še vedno priznane kot valute.
Mit 7: Lastništvo Bitcoinov je izjemno koncentrirano
Statistika, ki kaže, da majhen odstotek naslovov drži večino Bitcoinov, nakazuje nadzor peščice "kitov".
Dejstvo: Ta metrika je zavajajoča, saj naslovi ne pomenijo posameznih oseb. Borze, skladi in podjetja združujejo sredstva milijonov uporabnikov. Veliko velikih naslovov je tudi neaktivnih ali izgubljenih. To pomeni, da v obtoku obstaja celo manj kot 21 milijonov bitcoinov. Ko prilagodimo podatke, je porazdelitev Bitcoina manj koncentrirana kot globalno bogastvo v fiat valutah in drugih sredstvih. Decentralizirana narava preprečuje, da bi kateri koli subjekt prevladal nad omrežjem.
Mit 8: Bitcoin je piramidalna shema (Ponzi)
Primerjave s prevarami nakazujejo, da Bitcoin temelji na novih vlagateljih, ki kupujejo bitcoine in višajo vrednost tistim, ki so kupovali prvi.
Dejstvo: Za razliko od Ponzi shem, ki obljubljajo zagotovljene donose in imajo centralnega promotorja, Bitcoin nima zagotovljenih donosov. Temelji na odprti knjigi, njegova vrednost izhaja iz ponudbe in povpraševanja. Je decentralizirano sredstvo z jasnimi pravili in brez prednosti za zgodnje vlagatelje. Vsi imajo enake možnosti, od razvijalcev, poznavalcev do začetnikov. Edina prednost, ki jo lahko imaš, je ta, da čim hitreje prepoznaš vse prednosti bitcoina in si skozi čas zagotoviš določeno količino. Več kot 15 let rasti brez kolapsa izhaja iz prave uporabnosti in sprejetosti, ne iz hypa, da bomo zamudili vlak. To so trditve tistih, ki še ne razumejo samega sistema in ne poznajo lastnosti trdnega denarja.
Mit 9: Bitcoin je balon
Pogosti padci cen vodijo do mnenja, da Bitcoin izgleda kot špekulativni balon, ki bo končno počil, podobno kot tulipomanija.
Dejstvo: Bitcoin je preživel več ciklov od leta 2009, s padci od 50 do 80 %, ki so jim sledili novi vrhovi, podobno kot internet v času dot-com balona. Odpornost bitcoina izhaja iz rastoče sprejetosti, institucionalnih naložb (npr. ETF-ji) in uporabnosti kot hranilca vrednosti. S tržno kapitalizacijo ki se meri v milijardah dolarjev in integracijo v tradicionalne finance ni muha enodnevnica, ki bi jutri izginila. Točka, kjer bi se lahko vse sesulo, je bila že davno presežena.
Mit 10: Bitcoin je preveč volatilen
Divji nihaji cen ga delajo nezanesljivega kot hranilca vrednosti ali kot naložbo.
Dejstvo: Volatilnost je značilna za mlade, rastoče trge in se s časom zmanjšuje. Nedavni cikli kažejo manjše nihaje kot v preteklosti. To dokazuje, da se bitcoin razvija, povpraševanje narašča in prav tako odpornost na volatilnost. Strategije, kot je dnevno kupovanje (dollar-cost averaging), zmanjšujejo tveganje. Dolgoročni imetniki in uporabniki te strategije so lahko s pametnim kupovanjem dosegli velike dobičke. Volatilnost je del evolucije. Samo pogled v zgodovino zlata ali delnic kaže popolnoma isto sliko. Institucionalni vstop in regulacije pa to volatilnost postopoma popolnoma stabilizirajo.
Zaključek:
Ti miti pogosto izhajajo iz nepopolnih informacij, nepoznavanja ali primerjav s tradicionalnimi sistemi, ki ne veljajo za Bitcoinovo inovativno zasnovo. Z napredkom, kot so rešitve na drugi plasti, vstopom institucij in večja regulativna jasnost, se bo vloga Bitcoina v svetovnih financah verjetno še povečala. Izobraževanje z dejstvi lahko razkrije potenciale te tehnologije kot orodja za opolnomočenje, zaščito pred inflacijo, varovanje zasebnosti in inovacije. Kot pri vsaki naložbi je previdnost, učenje in lastna raziskava ključnega pomena.
Bitcoin ni hitra pot do bogastva, temveč globoka sprememba v razmišljanju o denarju. Tako kot v bitcoinu je tudi v našem znanju potrebno vložiti nekaj dela, kar se nam bo v prihodnosti obrestovalo.
Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.
