Kako kripto kartice in bitcoin plačila v EU in Sloveniji ne delujejo - Regulacije in davki kot glavni krivci

V Evropski uniji (EU) in posledično tudi v Sloveniji te kartice pogosto odpovejo, bitcoin plačila pa so v celoti onemogočena in to ne zaradi tehničnih pomanjkljivosti, ampak zaradi zapletenih regulacij in davčnih zahtev evropskih birokratov. Čeprav v Sloveniji trenutno plačevanje z bitcoinom ne sproža davčnega dogodka na kapitalske dobičke, se je v letu 2025 pojavil predlog za uvedbo 25-odstotnega davka, ki pa je bil zaradi močnega nasprotovanja odložen za nedoločen čas. Vse te regulatorne zahteve in neživljenjske davčne politike so sistematična blokada, ki jo postavljajo evropski birokrati in politiki, ki poskušajo novodobno tehnologijo stisniti v zastarele okvire in imeti kontrolo nad plačili slehernega posameznika.

Regulativne ovire v EU: MiCA in njene posledice

Evropska unija je z uvedbo regulacije MiCA (Markets in Crypto-Assets) leta 2024/2025 poskušala urediti trg kriptovalut, da bi zaščitila potrošnike in preprečila pranje denarja. V dani situaciji pa vidimo da regulacija niti približno ne dosega svojih ciljev oziroma so cilji postavljeni popolnoma drugje. MiCA zahteva, da ponudniki kripto storitev, vključno s kripto karticami in bitcoini preko Lightning omrežja, izpolnjujejo stroge zahteve glede AML (proti pranju denarja) in KYC (poznaj svojo stranko). To pa pomeni, da morajo uporabniki pred uporabo kartice ali uporabo bitcoin plačil predložiti osebne dokumente, kar sicer v teoriji povečuje varnost, vendar tudi upočasnjuje proces, ga celo onemogoča in omejuje delno (ne popolno) anonimnost, ki je bila ena od ključnih prednosti kriptovalut. Težava pa je v tem, da vsakega uporabnika tretira kot nekoga, ki ne spoštuje pravil, krši zakonodajo, »pere« denar, financira terorizem in ga opere krivde šele ko gre skozi vse te regulatorne ovire in z vsakim plačilom odda v svet vse svoje podatke. Še hujša ovira pa je Travel Rule, ki zahteva, da se pri vsakem prenosu bitcoina in kriptovalut beležijo podatki o pošiljatelju-plačniku in prejemniku, ne glede na višino zneska. To otežuje avtomatsko konverzijo bitcoina in kriptovalut v evre ob plačilu, saj mora biti vsaka transakcija sledljiva in davčno dokumentirana. V praksi to pomeni, da kripto kartice, kot je Bybit Card ali plačila z bitcoini, ne dovoljujejo neposredne porabe kriptovalut, ampak zahtevajo »ročno« prodajo bitcoina v fiat valuto ob vsakem nakupu. Primer iz Avstrije na ByBit kartici kaže, kako sistem zavrne transakcijo z sporočilom: “Crypto spending is restricted due to your tax identity”, primer iz Slovenije pa, da zaradi ne življenjskih regulatornih ovir po vseh letih in več kot 2500 plačilnih mesih kjer si lahko plačal z bitcoinom preko Lightning omrežja, v letu 2026 nimamo niti enega plačilnega mesta več. Podobne ovire veljajo po vsej EU, kjer enotna pravila EU prevladajo nad nacionalnimi. Te regulacije niso namenjene samo zaščiti, ampak tudi ohranjanju nadzora nad finančnim sistemom. In to s strani bruseljskih uradnikov, ki želijo imeti vpogled v vse naše transakcije. Namesto da bi sprejeli bitcoin in kriptovalute kot novo obliko denarja ali hranilca vrednosti ter izkoristili vse prednosti za posameznika, jih evropski regulatorji obravnavajo kot tvegan naložbeni razred in orodje za pranje denarja, ki ga je treba nadzorovati celo bolj kot tradicionalne bančne produkte. Kar pa niti v teoriji ni res ampak je popolno zavajanje.

Davčni vidiki v Sloveniji: Od raja do pasti

V Sloveniji kriptovalute trenutno niso obravnavane kot finančni instrumenti ali delnice, zato kapitalski dobički iz trgovanja niso obdavčeni. Leta 2025 je Ministrstvo za finance predlagalo 25-odstotni davek na dobičke iz prodaje ali menjave bitcoin in kriptovalut za fiat ali blago, z izjemo izmenjav med kriptovalutami. Ta predlog pa je bil zaradi močnega nasprotovanja odložen za nedoločen čas. V Bitcoin društvu Slovenije in Blockchain alliance EU so se aktivno trudili argumentirati proti temu zakonu, poudarjajoč, da je nesmiseln in ne življenjski. Po njihovem mnenju bi bil lahko ustavno sporen in diskriminatoren, saj ne ločuje sredstev med seboj a na drugi (davčni strani) dela razlike med podobnimi tradicionalnimi sredstvi. Zbirali so celo podpise proti zakonu in ga ocenili kot nejasnega in polnega pomanjkljivosti. Odločanje je bilo odloženo zaradi vseh nepravilnosti ter nasprotovanja določenih političnih strank in na koncu je prav vodilna stranka prosila za umik obravnave. Čeprav Slovenija ni neposredno omenjena v mnogih EU primerih, se v Avstriji pojavljajo primeri ko davčna rezidentnost in ne lokacija transakcije, določa pravila. Uporabniki morajo ročno prodati kriptovalute na platformi v evre (npr. preko spot trgovanja), jih prenesti v “funding account” in šele nato plačati svoje produkte oziroma storitve. To ni samo zamudno, ampak tudi stroškovno neučinkovito, izniči prednost hitrosti in likvidnosti bitcoina ter nekaterih kriptovalut ter sili uporabnika v prodajo sredstva. Klub temu da tehnologija in likvidnost omogoča, da se to dogaja instantno in ne na zalogo.

Zakaj te omejitve? Nesmiselni okviri za moderno tehnologijo

Kriptovalute so likvidne 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu in jih je mogoče kadarkoli zamenjati za evre in uporabiti za plačila. Zakaj potem omejevati njihovo uporabo? Odgovor leži v nesmiselnih uredbah evropskih birokratov, ki poskušajo novo tehnologijo stisniti v zastarele modele in nadzorovati vsako mikro transakcijo ter siliti v nakup in uporabo »njihovih« fiat valut kot so evri in dolarji. Namesto da bi se sprijaznili z bitcoinom in kriptovalutami kot novim sredstvom — denarjem ali hranilcem vrednosti — jih obravnavajo kot tradicionalne naložbe, ki zahtevajo davčno beleženje vsake transakcije. Te regulacije dušijo inovacije: namesto enostavnega plačila z Bitcoinom morajo uporabniki preskakovati ovire, da izpolnijo AML zahteve in davčne obveznosti, ki ponavadi niti ne obstajajo. Čas je povozil te modele — bitcoin je globalen, decentraliziran, likviden in hiter, medtem ko so evropske uredbe centralizirane, počasne in birokratske. Rezultat? Mnoge kripto kartice v EU preprosto ne delujejo tako, kot bi morale, kar odvrača uporabnike, omejuje rast trga ter zavira vse inovacije. Bitcoin plačila pa so v Sloveniji in po celotni EU dejansko izginila in to kljub temu, da smo imeli v Sloveniji vrhunska podjetja v svetovnem merilu, ki so zagotavljala tehnologijo in skrbela za varnost in nadzor transakcij. Na drugi strani pa lahko uporabniki uporabljajo kartice, ki niso regulirane v EU in normalno plačujejo brez vseh teh ovir. 

Sedaj pa se vprašajmo ali je resničen namen zaščita ali le popoln nadzor tistih, ki se ne znajdejo in ne želijo iskati rešitev izven meja EU. Čez nekaj let pa se bomo po vsej verjetnosti ponovno spraševali zakaj v EU nimamo ponudnika, ki bi lahko zagotavljal plačilni promet z modernimi rešitvami kot je bitcoin in kriptovalute. Danes imamo popolnoma enak problem z ameriškimi ponudniki plačilnih kartic kot sta VISA in MasterCard saj evropskega na žalost (ali pa srečo) nimamo. Verjetno smo ga v preteklosti imeli a so ga evropska zakonodaja in regulacije zadušile in smo sedaj odvisni od »uvoženih« rešitev nad katerimi nimamo ali bolje rečeno nimajo nobene »kontrole«.

Rešitve in pot naprej

Kljub oviram obstajajo delne in slabe rešitve za plačevanje: ročna konverzija kriptovalut v fiat pred uporabo kartice, kot priporoča tudi Bybit. Dolgoročno pa je potrebna sprememba: EU bi morala prilagoditi regulacije, da sprejme likvidnost bitcoina in kriptovalut brez nepotrebnih ovir. V Sloveniji bi lahko nacionalni zakonodajalci zagovarjali izjeme za majhne transakcije ob uporabi bitcoina ali kripto kartičnih plačil, da ne bi zadušili inovacij. Dokler se evropski politiki ne bodo sprijaznili z novo realnostjo, bodo kripto kartice ostale bolj obljuba kot resničnost, plačevanje z bitcoinom pa utopija. Uporabniki bodo morali navigirati med regulacijami, ki so bolj ovira kot pomoč in iskati alternativne rešitve, ki niso v interesu niti eni niti drugi strani. 

Čas je za spremembe — bitcoin in kriptovalute so tu, da ostanejo in zaslužijo si modernejši okvir. Ponovno pa ponavljamo- Bitcoin ni anonimen ampak je psevdonimen in s tem bolj pregleden kot FIAT valute. Le da imamo tukaj vpogled v vse transakcije tako naše kot njihove. In tukaj po našem skromnem mnenju tiči največji problem. Vsi smo enaki in nihče nima prednosti. Mogoče jim zato moderna tehnologija ni všeč in se zato zatekajo k ustaljenim praksam in vpeljanim tehnologijam.

Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.