BIKOVSKI KATALIZATOR – LETO 15 A.B.

Na sporedu so številni bikovski katalizatorji, ki kažejo na pripravljenost omrežja na masovno adopcijo s strani institucij, oblasti in interesnih skupin. Ali to pomeni, da bo bitcoin po letu 2024 postal svetovno prepoznan denar, ki bo služil kot zakladna rezerva velikih bank, državnih zakladnic in zakladnic večjih korporacij? Verjetno ne, bo pa vsekakor pričel pronicati skozi zidove največjih svetovnih finančnih borz in postal vroča tema parlamentarne razprave širom sveta.

Edina stvar, ki je dana je, da bo omrežje še naprej proizvajalo nov blok transakcij približno vsakih 10 minut in varovalo premoženje svojih uporabnikov. Cena napada na omrežje je previsoka v primerjavi s potencialnim izkopičkom, da bi se to racionalnim napadalcem izplačalo. Iracionalni napadalci, kot so sovražno nastrojene oblasti, pa lahko zamanj poskušajo ustaviti najmočnejše in najbolj decentralizirano računalniško omrežje v zgodovini človeštva.

Protokol za prenašanje vrednosti

3.1.2009 je Satoshi Nakamoto narudaril prvi blok transakcij, znan kot blok geneze (Genesis Block). Na ta dan se je omrežje zagnalo, naključno zaporedje dogodkov njegovega nastanka in razvoja pa ga je s časom spremenilo v protokol. Zakaj je beseda “protokol” tako pomembna, da jo zelo pogosto slišimo znotraj bitcoin sveta? Protokol je recept, ki nam govori, kako doseči nek cilj. Cilj protokola bitcoin je pošiljanje vrednosti preko komunikacijskih kanalov drugim, ne da bi se morali zanašati na zaupanje centralni avtoriteti, ki bi odobravala naše transakcije.

Protokol je sestavljen iz izjemno krhkih sestavin, ki po trenutnem receptu ustvarijo brezhibno delujoče omrežje. Kakršnakoli manipulacija teh sestavin pa hitro pripelje do neželenih posledic, kot je centralizacija rudarske moči, sesutje pravil konsenza ali pa nasičenost blokov s preveliko količino transakcij, ki večajo težo verige blokov do točke, kjer posamezniki ne morejo upravljati lastnih vozlišč, saj bi zato potrebovali več terabajtov spomina in izjemno močno internetno povezavo. Podobno kot moramo biti izjemno previdni pri peki kruha, moramo tudi pri upravljanju univerzalnega protokola za prenos vrednosti preko interneta paziti, da zadeva deluje optimalno.

Bitcoin je torej protokol – skupek pravil, zapisanih v računalniški kodi, ki govorijo kako upravljati verigo blokov, da omrežje ostane decentralizirano in odporno na posege oblasti, hekerske napade in tehnološki napredek.

Z razumevanjem bitcoina kot neodvisnega protokola lahko pozornost posvetimo trenutnemu stanju omrežja in poskušamo predvideti njegov razvoj v 15. letu obstoja. V tem letu se namreč pripravlja ogromno katalizatorjev, ki bi lahko bili ključnega pomena za masovno adopcijo bitcoina širom finančnega, političnega in industrijskega sveta. Oglejmo si najpomembnejših 5.

Bikovski katalizator I: Odobritev skladov ETF

Odobritev skladov ETF je dolgo pričakovani dogodek, katerega se čaka že več kot deset let, ko sta leta 2013 dvojčka Winklevoss zaprosila za odobritev prvega ETF sklada, podprtega z bitcoinom. Ker se njuna želja ni uresničila, se je zadeva zamaknila vse do konca leta 2023, ko smo prvič slišali govorice, da bodo veliki upravljalci sredstev, kot so BlackRock, Fidelity in drugi, zaprosili za odobritev lastnih skladov ETF, podprtih z bitcoinom. Ta novica je pomenila vstop velikih investicijskih podjetij v bitcoinov ekosistem, ali še bolje, vstop bitcoina na Wall Street.

Predviden datum odobritve skladov ETF je 10.1.2024, en teden od pisanja tega članka. Ker se mnenje o bitcoinu počasi spreminja na pozitivno znotraj finančnega sveta, je za pričakovati veliko interesa za nakup skladov ETF s strani večjih podjetij, ki do sedaj niso upala sama poskrbeti za ustrezno hranjenje in knjiženje bitcoina na svojih bilancah. Nakup sklada ETF je za velika podjetja nekaj velikostnih razredov lažji kot usklajevanje zakladniških strategij in računovodske nočne more, ki jih bitcoinu neprijazni računovodski standardi trenutno predstavljajo.

Implikacije

Odobritev skladov ETF bi za institucije pomenila preprosto možnost izpostavljenosti najzanesljivejšemu denarnemu sredstvu v zgodovini, s čimer bi se najverjetneje zlila ogromna količina finančnega kapitala v omrežje in povzročila močan povpraševalni šok. Ker bitcoin predstavlja zaprt denarni sistem, tj. sistem s povsem neelastično ponudbo kovancev, rast vrednosti zaradi večjega povpraševanja ne bi hkrati povečala ponudbe, temveč bi zrasla zgolj tržna vrednost omrežja in količina kapitala, namenjenega rudarjenju blokov. To bi sočasno dvignilo ceno in varnost omrežja, ki bi postalo še zanesljivejše kot prej. Ta začaran krog bi privabil številne skeptike, ki so bili prej mnenja, da omrežje ni dovolj varno, le-ti pa bi sedaj zbrali pogum, da del svojega premoženja vložijo v bitcoin.

Po avtorjevem skromnem mišljenju, ki je zgolj špekulativne narave, bo odobritev skladov ETF najpomembnejši bikovski katalizator bitcoinove adopcije do sedaj.

Bikovski katalizator II: Blok #840.000

Nekje v sredini aprila bo narudarjen poseben blok, ki bo nosil zaporedno številko 840.000. V tem bloku se namreč razpolovi nagrada novih kovancev za rudarje, ki bo od takrat naprej naslednja štiri leta znašala 3,125 bitcoinov. Nagrada v času pisanja tega članka je namreč 6,25 novih kovancev na blok, ki velja vse od bloka številka 630.000. Bitcoinov algoritem izdaje novih kovancev deluje tako, da se na vsakih 210.000 narudarjenih blokov število novo izdanih kovancev razpolovi, po 32. tovrstnih dogodkih pa se izdajanje kovancev zaključi in ponudba stabilizira pri nekaj manj kot 21.000.000 bitcoinov. Pomembnost? Velika. Vsaka prepolovitev zaznamuje prehod v novo obdobje, v tem primeru 5. obdobje bitcoinovega obstoja, kjer bo nova ponudba kovancev 50% nižja kot v prejšnjem obdobju.

Implikacije

Sveti križ ekonomske teorije – ponudba in povpraševanje – veleva, da ob manjši ponudbi in konstantnem povpraševanju cena dobrine naraste, čemur ponavadi sledi ponovno povečanje ponudbe. Bitcoin se na ta ekonomska pravila požvižga, saj je njegova ponudba določena algoritemsko, neodvisno od zunanjih makroekonomskih dogodkov. Ob vsaki razpolovitvi se ponudba prepolovi, ceteris paribus, cena pa prične ponoven cikel rasti. Ceteris paribus se tukaj nanaša na nespremenjeno povpraševanje, v tem primeru pa razpolovitev pomeni ponudbeni pritisk, ki s časom sproži močno rast bitcoinove tržne cene. Ker je bitcoin zaprt denarni sistem, se njegova ponudba ne more prilagoditi višji ceni, da bi dosegla staro ravnovesje, temveč njegova vrednost valovito raste v neskončnost.

Po avtorjevem skromnem mišljenju, ki je zgolj špekulativne narave, bo 4. razpolovitev drugi najpomembnejši bikovski katalizator bitcoinove adopcije do sedaj. Sovpadanje katalizatorjev I in II pa bo hkrati pomenilo povpraševalni in ponudbeni šok, kjer bo prvi slednjemu deloval kot olje na ogenj.

Bikovski katalizator III: Računovodski standardi FASB

Računovodstvo je bilo do danes močno ovirajoč dejavnik bitcoinove institucijske adopcije, saj so izjemno konzervativni standardi FASB (Financial Accounting Standards Board) bitcoin tretirali kot močno špekulativno in rizično naložbo, katero so morala podjetja na svojih bilancah knjižiti po najnižji vrednosti znotraj danega računovodskega leta. Računovodski standardi FASB namreč dirigirajo pravila večini večjih svetovnih podjetij, katera niso upala investirati v bitcoin, saj bi to lahko zaradi slabših letnih poročil odgnalo potencialne investitorje, v primeru da bi bitcoinova cena od dneva nakupa močno padla v tistem letu.

Implikacije

Leta 2023 je FASB naznanil, da z decembrom 2024 pričnejo veljati nova pravila knjiženja bitcoina, ki bo tretiran kot ostale dolgoročne finančne naložbe, tj. po dejanski vrednosti na dan izida bilance. To pomeni, da bodo podjetja lahko knjižila bitcoin po tržni vrednosti in investitorjem sporočala ustrezne informacije o njihovem finančnem stanju. V primeru, da je vrednost bitcoina od dne nakupa močno padla in nato narasla nad prvotno vrednost, bodo podjetja sedaj lahko knjižila bitcoin po trenutni višji vrednosti, kar bo investitorje pritegnilo namesto odvrnilo.

Po avtorjevem skromnem mišljenju, ki je zgolj špekulativne narave, bodo spremenjeni računovodski standardi tretji najpomembnejši bikovski katalizator bitcoinove adopcije do sedaj. Sovpadanje katalizatorjev I, II in III pa bo hkrati pomenilo povpraševalni in ponudbeni šok in hkrati pritegnilo nov naval institucijskih investitorjev, ki bodo na bitcoin gledali kot na varno zakladniško naložbo in poskušali oplemenititi delnice lastnih podjetij.

Bikovski katalizator IV: Nov val kvantitativnega sproščanja

1. Velika recesija leta 2008: Pričetek kvantitativnega sproščanja št. 1. Količina novega denarja v obtoku: 1,75 bilijona $. Gospodarstvo ni okrevalo.
2. Leto 2010: Pričetek kvantitativnega sproščanja št. 2. Količina novega denarja v obtoku: Nadaljnjih 600 milijard $. Gospodarstvo ni okrevalo.
3. Leto 2012: Pričetek kvantitativnega sproščanja št. 3. Količina novega denarja v obtoku: cca 80 milijard $/mesec vse do oktobra leta 2014, celotna količina ni znana.
4. Pandemija covid-19 leta 2020: Pričetek kvantitativnega sproščanja št. 4. Količina novega denarja v obtoku: cca 120 milijard $/mesec, celotna količina ni znana. Količina novega denarja v obtoku od leta 2020 do danes se je povečala za 40% v ZDA. Gospodarstvo ni okrevalo.
5. Leto 2024: Ameriška banka Federal Reserve je v zadnjih letih močno zaostrila obrestne mere z namenom zajezitve inflacije, kar je opustošilo ameriško in svetovno gospodarstvo. V letu 2024 so letne obresti ameriškega državnega dolga presegle 1 bilijon $ po trenutnih obrestnih merah. Bo sledilo kvantitativno sproščanje št. 5, s katerim bodo ZDA poskušale stimulirati gospodarstvo? Zelo verjetno.

Nov denar v obtoku pomeni dilemo za varčevalce, ki bodo primorani denar investirati in s tem rešiti pred inflacijo ali pa izgubiti kupno moč svojih prihrankov. Nobena naložba ni varnejša, bolj likvidna ali odpornejša na inflacijo kot bitcoin.

Po avtorjevem skromnem mišljenju, ki je zgolj špekulativne narave, bo kvantitativno sproščanje št. 5 četrti najpomembnejši bikovski katalizator bitcoinove adopcije do sedaj. Sovpadanje bikovskih katalizatorjev I, II, III in IV pa bo hkrati pomenilo povpraševalni in ponudbeni šok, nov naval institucijskih investitorjev in sveže natisnjen denar, zaradi katerega bodo varčevalci iskali zatočišče v inflacijsko odpornem denarnem sredstvu.

Bikovski katalizator V: Predsedniške volitve v ZDA

Zadnji bikovski katalizator bitcoinove masovne adopcije v letu 15 bodo ameriške volitve. Do sedaj nefunkcionalna oblast senilnega Joe-a Biden-a bo končno zamenjana. Bitcoina, kot vsakega 15-letnega najstnika, politika sicer ne zanima. A četudi ga politika ne zanima pa le-to definitivno zanima bitcoin. Kar štirje predsedniški kandidati (Vivek Ramaswamy, Robert Kennedy Jr., Francis Suarez in Ron DeSantis) so namreč tekom svoje kampanje in soočenj odprto razpravljali o bitcoinu in izrazili njihovo podporo. Prav tako so se nekateri celo pojavili na največji bitcoin konferenci v Miamiju, čigar župan je Suarez, ki že vrsto let prejema plačo v bitcoinu. Suarez je od predsedniške bitke sicer odstopil, a vendarle ostaja podpornik omrežja.

Kennedy je denimo obljubil varovanje pravice do upravljanja bitcoin vozlišč in lastne hrambe sredstev, podprtje dolarja z bitcoinom in oprostitev Rossa Ulbrichta, ki je bil obsojen zaradi upravljanja platforme SilkRoad, tržnice prepovedanih izdelkov na črnem trgu.

Ramaswamy je obljubil, da bo programsko opremo omrežja bitcoin ščitil pod pravico do govora, ki jo zagotavlja prvi člen ameriške konstitucije, branil pravico do samoupravljanja (lastne hrambe) bitcoinov in zaviral regulacijo ekosistema.

Implikacije

Zakaj je to tako pomembno za bitcoin? Po pričakovanju mnogih bo ameriške volitve dobil Donald J. Trump, ta pa bo imenoval podpredsednika. Ker je Trump močno osovražen s strani Demokratov in progresivne politike, bo verjetno imenoval enega izmed kandidatov, ki nasprotujejo njegovim sovražnikom. Ramaswamy ali Kennedy bi bila idealna kandidata, saj sta izjemna intelektualca, ki močno nasprotujeta obstoječi politiki. Njuno sodelovanje s Trumpom bi lahko močno povzdignilo vlogo, ki jo bitcoin trenutno igra v ameriški politiki. Hkrati pa bi ustrezna regulacija lahko zaščitila potrošnike in pritegnila večjo vsoto kapitala v bitcoin svet.

Če cena bitcoina močno naraste do ameriških volitev in ga pričnejo sprejemati največja svetovna podjetja ter investirati v sklade ETF, bo lobistični pritisk z Wall Streeta zahteval čim nižjo in ustreznejšo regulacijo bitcoina. Prav tako bo vršil pritisk na predsedniške kandidate, da ga ohranjajo med glavnimi tematikami predsedniških soočenj. Predsedniška soočenja imajo ogromno gledanost širom sveta in močno vplivajo na finančne trge.

Po avtorjevem skromnem mišljenju, ki je zgolj špekulativne narave, bodo ameriške predsedniške volitve kaplja čez rob, ki bo bitcoin prelila v večinski tok svetovne politike, njegova vrednost pa bo znova utišala odmevajoče kritike, ki so zadnjih nekaj let bitcoinu bili mrtvaški zvon.

Članek je povezt iz spletne strani bitcoin-shop.si kjer najdete vse kar potrebujete za varno hrambo bitcoina.

Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.