Uvod: zakaj danes delamo več, imamo pa manj?
Pred dvajsetimi leti je povprečna družina z eno plačo pogosto lahko kupila hišo, vzdrževala družino in še kaj privarčevala. Danes veliko mladih dela dve službi, pa si še vedno težko privoščijo lastno stanovanje.
Zakaj?
Eden glavnih razlogov je inflacija.
Inflacija ni samo “dražja hrana” ali “dražje gorivo”. Inflacija dejansko pomeni, da naš denar izgublja svojo vrednost. To pomeni, da naše delo skozi čas postaja manj vredno, če svojega denarja ne znamo pravilno zaščititi. Dobesedno naš čas v preteklosti postaja ničvreden.
In prav tukaj nastane največji problem sodobne družbe:
Bogati razumejo, kako zaščititi in povečati svoje premoženje, večina ljudi pa tega znanja nima. Saj delajo po 8 ali celo 12 ur na dan in časa za razumevanje tega pokvarjenega sistema in učenje preprosto nimajo.
Zato bogati postajajo še bogatejši, revni pa pogosto ostajajo ujeti v neskončen krog dela, služb, računov in finančnega stresa.
Kaj sploh je inflacija?
Inflacija pomeni rast cen. Če je danes kruh 2 evra, čez nekaj let pa 3 evre, je to inflacija. Če si danes za 100 evrov lahko kupil poln voziček hrane, čez deset let pa samo polovico, pomeni, da je tvoj denar izgubil kupno moč. To je ključno in tega se je potrebno zavedati.
Kako nastane inflacija?
Eden največjih razlogov je tiskanje novega denarja. Ko države ali centralne banke ustvarjajo nov denar, se količina denarja v sistemu poveča. Toda količina dobrin, stanovanj, hrane in energije ne raste tako hitro. Ta denar po nekem ključu prihaja v obtok a najprej ga dobijo tisti, ki so bližje oblasti in povsem na koncu delavci in poprečni državljani.
Posledica?
Več denarja lovi isto količino dobrin in cene začnejo rasti.
Preprosto povedano: - če bi jutri vsak človek dobil dodatnih 100.000 evrov, stanovanj ne bi bilo nič več na trgu, hrana tudi ne bi čudežno nastala, avti se ne bi podvojili….
Zato bi trgovci in lastniki premoženja preprosto dvignili cene, saj bi povpraševanje preseglo ponudbo.
Denar bi izgubil vrednost!
Inflacija je skriti davek
Največji problem inflacije je, da deluje neopazno.
Če ti država neposredno vzame 20 % denarja, to hitro opaziš. Če pa tvoj denar vsako leto izgublja vrednost zaradi inflacije, večina ljudi tega sploh ne razume. To je razlog, zakaj ekonomisti inflacijo pogosto imenujejo “tihi davek”.
Ljudje imajo občutek, da so številke na računu enake, v resnici pa lahko z njimi kupijo vedno manj.
Kdo najbolj trpi zaradi inflacije?
Najbolj trpi srednji in nižji sloj.
Zakaj?
Ker večino svojega denarja hranijo:
- na bančnih računih,
- v gotovini,
- ali pa živijo iz meseca v mesec brez prihrankov.
Če ima človek 10.000 evrov na računu in je inflacija 5 %, je dejansko izgubil približno 500 evrov kupne moči vsako leto. Čeprav številka na računu ostane ista.
Bogati pa svojega denarja ne hranijo v gotovini.
Imajo ga v:
- delnicah,
- podjetjih,
- nepremičninah,
- zlatu,
- skladih,
- zemljiščih,
- in večtudi v bitcoinu.
Ta sredstva med inflacijo pogosto rastejo hitreje od razvrednotenja denarja in tako na eni strani nižji sloj izgublja vrednost, bogati pa ga lahko s trikratno hitrostjo plemenitijo.
To pomeni:
inflacija uničuje prihranke revnih, hkrati pa povečuje vrednost premoženja bogatih.
Zakaj bogati med krizami pogosto postanejo še bogatejši?
To je vprašanje, ki si ga postavlja vedno več ljudi.
Ko pride kriza:
- mali človek izgublja,
- bogati pa pogosto kupujejo še več.
Zakaj?
Ker imajo kapital. Ko centralne banke tiskajo nov denar in rešujejo gospodarstvo, velik del tega denarja konča v finančnem sistemu:
- na borzah,
- v bankah,
- v investicijah,
- v nepremičninah.
Posledica je rast cen premoženja. In ker bogati že imajo večino tega premoženja, njihovo bogastvo še dodatno raste. To ni teorija zarote. To je način delovanja sodobnega finančnega sistema.
Sistem, kjer denar dela denar
Večina ljudi dela za denar bogati pa imajo sredstva, ki delajo za njih. To je ogromna razlika.
Povprečen človek:
- zamenjuje svoj čas za plačo in nima časa, da bi se izobraževal in razmišljal.
Bogat človek:
- ima kapital, ki ustvarja nove prihodke.
To pomeni, da lahko bogastvo raste hitreje kot plače navadnih ljudi. Zato se razkorak med bogatimi in revnimi povečuje skoraj povsod po svetu.
Zakaj nas tega ne učijo v šolah?
To je vprašanje, ki si ga postavlja vedno več ljudi.
V šolah se učimo:
- matematiko,
- zgodovino,
- slovnico,
- kemijo.
Skoraj nič pa:
- o inflaciji,
- o delovanju in funkcijah denarja,
- o investiranju,
- o dolgoročnem varčevanju,
- o zaščiti premoženja.
Veliko ljudi zato celo življenje dela, vendar nikoli ne razume, zakaj kljub vsemu svojemu trudu finančno ne napredujejo in ponavadi še izgubljajo.
Bitcoin – upor proti razvrednotenju denarja
Po finančni krizi leta 2008 je nastal bitcoin. Njegova ideja je bila preprosta - ustvariti denar, ki ga ni mogoče neskončno tiskati.
Bitcoin ima omejeno količino - obstajalo bo le 21 milijonov bitcoinov.
To je ogromna razlika v primerjavi s klasičnim denarjem. Evre, dolarje in druge valute lahko centralne banke ustvarjajo praktično brez omejitve. Bitcoin pa ima matematično določeno omejitev. Prav zato ga mnogi imenujejo - “digitalno zlato”.
Zakaj bitcoin postaja pomemben?
Vedno več ljudi izgublja zaupanje v sistem, kjer:
- denar izgublja vrednost,
- cene rastejo hitreje od plač,
- nepremičnine postajajo nedosegljive,
- dolgovi držav naraščajo.
Bitcoin mnogi vidijo kot alternativo. Ne zato, ker bi bil popoln, ampak zato, ker ga ni mogoče tiskati po političnih željah. To pomeni, da nihče ne more razvrednotiti njegove ponudbe tako kot pri običajnem fiat denarju.
Ali je bitcoin rešitev za vse?
Ne.
Bitcoin ni čudežna rešitev.
Njegova cena močno niha, lahko hitro raste, lahko tudi močno pade. Toda veliko ljudi ga uporablja kot dolgoročno zaščito pred inflacijo in razvrednotenjem denarja zelo podobno kot zlato. Ključna ideja ni hitro bogatenje.
Ključna ideja je:
ohraniti vrednost svojega dela skozi čas.
Kaj lahko naredi običajen človek?
Največja napaka je, da človek ne naredi ničesar. Če denar kot so EUR in USD samo stoji na računu več let, inflacija počasi uničuje njegovo vrednost.
Zato vedno več ljudi:
- vlaga del prihrankov,
- kupuje zlato,
- investira v sklade,
- ali postopoma kupuje bitcoin.
Pomembno je razumeti: nihče ne bo bolj skrbel za tvoje premoženje kot ti sam.
Finančna pismenost postaja ena najpomembnejših veščin prihodnosti.
Svet prihodnosti
Svet se hitro spreminja. Umetna inteligenca, digitalni denar, avtomatizacija in inflacija bodo močno vplivali na prihodnje generacije. Veliko ljudi čuti, da sistem ni več narejen za običajnega človek in morda imajo prav. Toda največja moč posameznika je znanje.
Človek, ki razume:
- kako deluje denar,
- kaj je inflacija,
- kako zaščititi svoje prihranke,
- in kako dolgoročno investirati,
ima veliko več možnosti, da ohrani sadove svojega dela.
Zaključek
Inflacija ni samo ekonomski izraz iz televizije.
Inflacija je razlog:
- zakaj je življenje dražje,
- zakaj ljudje težje varčujejo,
- zakaj srednji sloj izginja,
- in zakaj bogati pogosto postajajo še bogatejši.
To ni problem ekonomistov ampak je problem vseh nas. Vprašanje prihodnosti ne bo samo koliko denarja zaslužimo ampak predvsem ali bomo znali ohraniti njegovo vrednost. Ključno je zavedanje, da je inflacija prikriti davek na denar, ki ga imamo pri sebi in vse to omogoča lastnost fiat valut katere nihče ne omeni a je največja prednost tega sistema. Počasi nam s tiskanjem odžirajo vrednost našega premoženja pa če se s tem strinjamo ali ne.
Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku
