Bitcoin kot prva in največja kriptovaluta, predstavlja veliko spremembo v konceptu strateških rezerv, katerih marsikatera država še ni dojela in jih kot očitno še nekaj časa ne bo. Kot decentralizirano sredstvo z omejeno ponudbo (le 21 milijonov) se ga marsikje obravnava kot "digitalno zlato", kot sredstvo za zaščito pred inflacijo, geopolitičnimi tveganji in devalvacijo fiat valut kot so EUR, dolar, funt ali kitajski jen. Za razliko od zlata ali nafte bitcoin ni fizično blago, ampak ga shranjujemo v digitalnih denarnicah z visoko varnostjo (npr. hladnih shramb, multisig,….). Vključevanje v strateške rezerve je še v zgodnji fazi, a v letu 2025 se je tempo vključevanja močno pospešil. Zaradi naraščajoče globalne negotovosti in pro-kripto politik se to dogaja veliko hitreje kot vsa leta poprej. Centralne banke ga večinoma (po nepotrebnem) zavračajo zaradi njegove volatilnosti in regulativnih izzivov, a nekatere države ga aktivno kopičijo za dolgoročno diverzifikacijo naložb. Ponavadi je vso to blamiranje rezultat nepoznavanja ali drugih načrtov centralnih bank ter regulatorja.
Bitcoin v rezervah ZDA in EU
Združene države Amerike so v letu 2025 storile pomemben korak, ko je novo izvoljeni predsednik Donald Trump marca, prek izvršne uredbe, ustanovil Strategic Bitcoin Reserve predsednika Trumpa. Rezerva hrani vse bitcoine, pridobljene prek zaplemb (npr. iz kazenskih pregonov) ter jih ne prodaja, ampak hrani kot strateško sredstvo. ZDA trenutno držijo 198.000, kar jih postavlja na prvo mesto med državami, ki hranijo bitcoin v svojih strateških rezervah. Ob bok temu pa tudi kar nekaj zveznih držav (ko so naprimer New Hampshire, Texas, Arizona,… ) stremi k lastnim bitcoin rezervam in dovoljujejo vlaganja do 5 % v BTC. Namen je razpršitev rezerv, zaščita pred inflacijo in krepitev Združenih držav v kripto svetu. EU ostaja bolj zadržana in nima vzpostavljene Bitcoin rezerve. Evropska centralna banka (ECB) pod z Christine Lagarde na čelu, zavrača bitcoin kot možnost ali sploh opcijo za tovrstne naložbe. Vse to zaradi, po njihovem mnenju, povečanega tveganja volatilnosti in pomanjkanja likvidnosti. Včasih se laho vprašamo kakšni so njihovi nameni in ali so res prava izbira za vodenje naših EU financ. A kljub temu posamezne članice vseeno raziskujejo možnosti: Češka nacionalna banka je januarja 2025 napovedala razpravo o vključitvi do 5 % svojih 140 milijard EUR rezerv v Bitcoin. Nemčija, ki je prodala večino svojih 46.000 BTC iz zaplemb, razmišlja o nacionalnem digitalnem skladu. EU in ECB pa se osredotočata predvsem na regulacijo prek MiCA okvira (Markets in Crypto-Assets), ki bi lahko do 2025 odprl vrata za vključitev teh sredstev. A kljub vsemu temu in vsem signalom iz celega sveta centralne banke večinoma ostajajo skeptične ter ovirajo vse kar se tiče bitcoina.
Bitcoin v rezervah drugih držav sveta
Poleg ZDA so nekatere države v preteklosti že aktivno kopičile bitcoin, medtem ko druge razmišljajo o tej potezi. Tukaj je pregled ključnih igralcev po podatkih iz aprila–septembra 2025:
El Salvador: 6.100–6.135 BTC
Bhutan: 8.500–13.000 BTC
Kitajska: 190.000–194.000 BTC
Velika Britanija: 61.000
Ukrajina: 46.000–50.000
Severna Koreja: 14.000 (pred prodajami)
Druge države (Argentina, Brazilija, Japonska in Indonezija), uvajajo zakone za morebitne rezerve, medtem ko zaenkrat Švica še vedno zavrača predloge zaradi volatilnosti a se v EU razglaša kot napredno in vodilno državo na področju bitcoina in kripto valut. Globalno države držijo vsaj okoli 463.000–527.000 BTC (2,3–2,5 % celotne ponudbe) če ne celo več.
Zakaj je Bitcoin smiseln dodatek v strateške rezerve?
Bitcoin je privlačen za države, ker ponuja:
· Zaščito pred inflacijo: Kot zlato ima fiksno ponudbo, kar ga naredi deflacijske narave in hedge proti fiat razvrednotenju (npr. v državah z visoko inflacijo kot je Argentina ali pa nam bližja Turčija).
· Geopolitično neodvisnost: Omogoča izogibanje sankcjam (npr. Rusija, Severna Koreja) in odmikanje od dolarja ali eura.
· Dolgoročni potencial: Nizka korelacija z drugimi sredstvi; Fidelity napoveduje, da bodo centralne banke začele v letu 2025-26 kupovati bitcoin za njihovo stabilizacijo ter ponujati produkte ter njihovo hrambo. Vendar je volatilnost tista zaradi katere še vedno razmišljajo (cena je nihala za 28 % v 2025). Zato priporočajo le 1–5 % portfelja.
Ni pa bitcoin v "klasičnih" rezervah, kot so nafta, ker ni fizični izdelek, ampak digitalno sredstvo, katerega bi upravljale centralne banke za finančno stabilnost, ne pa za neposredno porabo.
Kako si lahko država pomaga z bitcoinovimi rezervami?
Kaj nam bitcoin lahko ponudi:
· Stabiliziranje gospodarstva: Prodaja v krizi zagotavlja likvidnost (npr. Ukrajina za obrambo); dolgoročno rast vrednosti kot je to pri vseh sredstvih z omejeno ponudbo
· Privlačno in inovativno okolje: Signalizira naprednost, privlači investicije (npr. Bhutanov model z zelenim rudarjenjem podpira trajnostni razvoj ali pa selitev podjetij v Švico kamor odhajajo zaradi prijaznejše regulacije).
· Tveganje upravljanje: Diverzificira rezerve, zmanjšuje odvisnost od tujih fiat valut; v multipolarnem svetu (npr. proti USD dominaciji) polet tega pa krepi suverenost držav, ki ga imajo v lasti.
· Globalno tekmovanje: Države, ki zgodaj kopičijo bitcoin (kot naprimer ZDA, ElSalvador, Buthan), dobijo strateško prednost.
Še vedno pa obstajajo določeni izzivi:
Regulativna negotovost, kibernetska tveganja, volatilnost, likvidnost sredstva ter namerno oviranje regulatorja je lahko velika težava pri sprejetju tega novega sredstva. V letu 2025, z rastjo bitcoina nad vrednost 100.000 USD, postaja nesporni del prihodnosti strateških rezerv, ki dopolnjuje zlato in energijske vire za odpornejše in bolj prilagodljivo gospodarstvo.
Za zaključek lahko potegnemo črto. Država, ki bo prva sprejela bitcoin kot nekaj s čimer bi si v prihodnosti lahko pomagala, bo pridobila prednost, katere z nobenim načinom ne more nadoknaditi v prihodnosti. Če smo v preteklosti gledali kako posamezniki profitirajo samo zaradi sprejetja bitcoina v svoj portfolio, se to sedaj dogaja na ravni držav. Čez nekaj let pa bodo zamudniki spet gledali na prve »vizionarje« tako kot danes nekateri »boomerji« gledajo tiste OGje (prvi adopterji), ki so prepoznali prednosti bitcoina v letu 2011 ali 2014….
Preberite si članek in si predstavljaje glavobol, ki ga že in ga še bo doživljala Bolgarija ali pa Nemčija. Obe državi EU sta prodali velike količine bitcoina, ker ne razumeta koncepta, nista naredili domače naloge in slepo zaupata bankirjem ECB ter Kristini Lagarde.
Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.
