Denar: Definicija, funkcije, zgodovina, nadzor in potencial Bitcoina

Dober denar je temeljni steber sodobnih gospodarstev, ki omogoča menjavo, shranjevanje vrednosti in merjenje gospodarskih dejavnosti. V tem članku bomo raziskali, kaj je denar, njegove ključne funkcije, zgodovinski razvoj, kako države določajo in vsiljujejo denar, ter zakaj bi Bitcoin lahko predstavljal alternativo tradicionalnemu denarju, vključno z analizo lastnosti, ki jih že izpolnjuje.

Kaj je denar?

Denar je sredstvo, ki ga družba sprejema za plačevanje blaga, storitev in obveznosti. Poudarek je na družba, ne države. Je orodje, ki olajša gospodarske transakcije, saj odpravlja neučinkovitost neposredne menjave (barter). Da bi denar učinkovito opravljal svojo vlogo, mora imeti določene lastnosti: prenosljivost, trajnost, deljivost, zamenljivost, omejeno ponudbo in splošno sprejemljivost.

Funkcije denarja

Denar izpolnjuje tri osnovne funkcije, ki so ključne za delovanje gospodarstva, pogosto pa se omenja tudi četrta, sekundarna funkcija:

• Sredstvo menjave: Denar omogoča lažjo trgovino kot neposredne menjave (barter), saj je splošno sprejet. Namesto da bi kmet zamenjal žito za orodje, lahko proda žito za denar in z njim kupi, kar potrebuje. Ta funkcija zmanjšuje potrebo po "dvojni naključni želji".
• Enota obračuna: Denar služi kot skupni merilec vrednosti, ki omogoča primerjavo cen različnih dobrin in storitev. Na primer, vrednost avtomobila (20.000 €) in kruha (2 €) lahko izrazimo v isti valuti, kar olajša gospodarske odločitve.
• Hranitelj vrednosti: Denar omogoča shranjevanje kupne moči za prihodnost. Prihranki v denarju ohranjajo vrednost, čeprav lahko inflacija to funkcijo oslabi. Zgodovinsko so bile kovine, kot je zlato, priljubljene zaradi svoje stabilnosti v vrednosti.
• Sredstvo za odloženo plačilo (sekundarna funkcija): Denar omogoča poravnavo dolgov in obveznosti v prihodnosti, kar je ključno v kreditnih gospodarstvih, kjer se posojila odplačujejo v denarju.

Kratka zgodovina denarja

Zgodovina denarja odraža razvoj družb in trgovine:

• Barter (pred 3000 pr. n. št.): Pred pojavom denarja so ljudje menjali blago neposredno, kar je bilo neučinkovito zaradi potrebe po dvojni naključni želji.
• Blagovni denar (okoli 3000 pr. n. št.): Družbe so začele uporabljati blago z lastno vrednostjo, kot so školjke, sol ali živina, kot sredstvo menjave.
• Kovinski denar (okoli 2000 pr. n. št.): Kovine, kot so zlato, srebro in baker, so postale priljubljene zaradi trajnosti in deljivosti. V Lidiji (današnja Turčija - okoli 700 pr. n. št.) so izumili prve kovance.
• Papirnati denar (7. stoletje n. št.): Na Kitajskem so se pojavili prvi papirnati denarji, sprva kot potrdila za shranjene kovance. V Evropi so bankovci postali razširjeni v 17. stoletju.
• Zlati standard (19. stoletje): Valute so bile vezane na zlato, kar je zagotavljalo stabilnost. Po opustitvi zlatega standarda (1971) so se uveljavile fiat valute.
• Fiat denar (20. stoletje–danes): Sodobne valute, kot so evro ali dolar, temeljijo na zaupanju v vlade in centralne banke, brez fizične podlage.
• Kriptovalute (21. stoletje): Z vzponom tehnologije veriženja blokov so se pojavile decentralizirane valute, kot je Bitcoin (2009), ki izzivajo tradicionalni denar.

Kdo določi, kaj je denar?

Denar določajo družbeni dogovor, gospodarske potrebe in pravni okviri. Ključni akterji so:

• Družba: Denar deluje le, če ga ljudje sprejemajo kot plačilno sredstvo. Zgodovinsko so družbe same izbrale blago (npr. školjke, zlato) kot denar.
• Države in centralne banke: V sodobnem času države z zakonom določijo "zakonito plačilno sredstvo", ki mora biti sprejeto za plačila in dolgove. Centralne banke, kot je Evropska centralna banka, nadzorujejo izdajo denarja in monetarno politiko.
• Trg: Povpraševanje in zaupanje v valuto določata njeno vrednost. Na primer, v državah z nestabilnimi valutami ljudje pogosto izberejo tuje valute (npr. dolar) ali kriptovalute.

Kako države vsiljujejo svoj denar?

Države uporabljajo različne mehanizme, da zagotovijo uporabo svoje valute:

• Zakonito plačilno sredstvo: Države z zakonom določijo uradno valuto, ki jo morajo sprejemati trgovine, posamezniki in institucije. Na primer, v Sloveniji je evro edina uradna valuta za plačila.
• Davki in javne obveznosti: Države zahtevajo plačilo davkov, glob in drugih obveznosti v uradni valuti, kar povečuje njeno povpraševanje. Na primer, davki v Sloveniji se plačujejo v evrih.
• Monetarna politika: Centralne banke nadzorujejo ponudbo denarja in obrestne mere, kar krepi zaupanje v valuto. To jim omogoča stabilizacijo gospodarstva, a tudi omejuje svobodo izbire.
• Državni nadzor: Države lahko omejijo uporabo tujih valut ali kriptovalut z regulacijami, kot so omejitve menjalnih tečajev ali prepovedi. Na primer, Kitajska je močno regulirala trgovanje s kriptovalutami.
• Zgodovinski primeri: Države so pogosto vsiljevale valute za politični ali gospodarski nadzor, npr. Rimski imperij je uvedel denarij v osvojenih ozemljih, kolonialne sile pa so vsiljevale svoje valute v kolonijah.

Vendar lahko ljudje v določenih okoliščinah izberejo alternativne valute, zlasti v državah z nestabilnimi gospodarstvi (npr. Zimbabve je po hiperinflaciji dovolil uporabo dolarja). Kriptovalute, kot je Bitcoin, prav tako povečujejo možnosti za izbiro, a so pogosto omejene z regulacijami.

Zakaj bi bil Bitcoin lahko dober denar?

Bitcoin, kot prva in najpomembnejša kriptovaluta, ima visok potencial, da deluje kot denar, saj izpolnjuje nekatere ključne lastnosti in funkcije denarja, hkrati pa prinaša edinstvene prednosti katerih do danes nismo poznali. V nadaljevanju analiziramo, zakaj je Bitcoin dober denar in katere lastnosti že izpolnjuje.

Prednosti Bitcoina kot denarja

• Decentralizacija: Bitcoin ni pod nadzorom nobene vlade ali centralne banke, kar preprečuje manipulacijo s strani držav (npr. tiskanje denarja, ki vodi v inflacijo). To je privlačno v državah z nestabilnimi valutami, kot je Venezuela ali Zimbabve. Inflacija pa že močno vpliva tudi na prebivalce razvitih gospodarstev kot so EU, USA, Kitajska ali Rusija.
• Omejena ponudba: Bitcoin ima fiksno zgornjo mejo 21 milijonov kovancev, kar preprečuje inflacijo, ki jo povzroča prekomerno tiskanje denarja. To krepi njegovo vlogo kot shrambe vrednosti.
• Globalna dostopnost: Bitcoin omogoča hitre in poceni mednarodne prenose brez posrednikov, kar je prednost za posameznike v državah z omejenim dostopom do bančnih storitev. Pošiljanje EUR ali USD po svetu je zamudno in drago, kar za bitcoin ne velja in se zgodi v desetih minutah.
• Odpornost na cenzuro: Ker temelji na tehnologiji veriženja blokov (blockchain), Bitcoin omogoča transakcije, ki jih ni mogoče enostavno blokirati ali zapleniti, kar je koristno v avtoritarnih režimih.
• Transparentnost in varnost: Transakcije so zapisane v javni knjigi (blockchain), ki je pregledna in odporna na manipulacije, kar povečuje zaupanje.

Lastnosti denarja, ki jih Bitcoin že izpolnjuje

Da bi Bitcoin deloval kot denar, mora izpolnjevati ključne lastnosti denarja. Tukaj je analiza:

• Prenosljivost: Bitcoin je izjemno prenosljiv, saj se prenaša prek interneta v nekaj minutah, ne glede na razdaljo. Za razliko od fizičnega zlata ali gotovine ga je enostavno pošiljati globalno.
• Trajnost: Bitcoin je digitalna valuta, ki obstaja v decentraliziranem omrežju, zato ni podvržen fizični obrabi. Dokler obstaja internet in električno omrežje je bitcoin trajen.
• Deljivost: Bitcoin je zelo deljiv – najmanjša enota je 0,00000001 BTC (satoshi). To omogoča uporabo za majhne in velike transakcije.
• Zamenljivost: Vsak Bitcoin je enak drugemu, kar zagotavlja standardizacijo. Transakcije so preverjene prek omrežja, kar preprečuje ponarejanje.
• Omejena ponudba: Bitcoinova zgornja meja 21 milijonov kovancev zagotavlja redkost, kar je ključno za ohranjanje vrednosti. To ga loči od fiat valut, ki so podvržene inflaciji. Če samo pogledamo koliko je EUR izgubil na vrednosti od kar smo ga sprejeli v Sloveniji, nam je hitro vse jasno
• Splošna sprejemljivost (omejitev): Tukaj Bitcoin še zaostaja. Čeprav ga sprejemajo nekateri trgovci in platforme (npr. v Salvadorju je zakonito plačilno sredstvo), ni pa univerzalno sprejet kot evro ali dolar. Sprejemljivost se povečuje, a je še omejena. Velika ovira so regulacije, ki jih vsiljujejo države. To smo opisali že zgoraj.

Izzivi Bitcoina kot denarja

Kljub potencialu poslovanje z bitcoinom še ni idealno:

• Nestanovitnost: Cena Bitcoina močno niha (npr. od 69.000 $ v 2021 do 16.000 $ v 2022), kar otežuje njegovo uporabo kot stabilne shrambe vrednosti ali enote obračuna.
• Regulacija: Številne države omejujejo ali prepovedujejo uporabo Bitcoina, kar zmanjšuje njegovo sprejemljivost.
• Hitrost in stroški: Medtem ko so transakcije v Bitcoin omrežju relativno hitre, lahko visoka obremenjenost omrežja poveča stroške in čas potrditve. Z razvojem tehnologije se te omejitve zmanjšujejo. Z rešitvami, kot je Lightning omrežje je slika popolnoma drugačna in hitrost ter stroški niso več ovira.
• Tehnične ovire: Uporaba Bitcoina zahteva določeno tehnično znanje, kar omejuje njegovo dostopnost za širšo populacijo. Tudi te omejitve se z razvojem močno zmanjšujejo. Trenutno je uporabniška izkušnja že zelo dobra in iz dneva v dan je uporaba bitcoina lažja in primerna začetnikom.

Bitcoin v primerjavi s tradicionalnim denarjem

Bitcoin izpolnjuje večino funkcij denarja, a z omejitvami:

• Sredstvo menjave: Uporablja se za plačila tam, kjer je sprejet, a omejena sprejemljivost zmanjšuje njegovo učinkovitost.
• Enota obračuna: Zaradi nestanovitne vrednosti izražene v FIAT vrednosti je manj primeren za merjenje vrednosti v primerjavi s stabilnimi fiat valutami na kratek rok (nekaj mesecev). V razponu nekaj let pa mu vrednost vedno narašča.
• Shramba vrednosti: Omejena ponudba in redkost ga naredita potencialno dobro shrambo vrednosti, a nihanja cen to funkcijo ogrožajo. Na kratek rok je to lahko težava, na dolgi pa je glede na rast vrednosti,  to njegova velika prednost.
• Sredstvo za odloženo plačilo: Bitcoin se lahko uporablja za poravnavo dolgov, kjer je sprejet, a to ni razširjeno.

Zakaj je lahko Bitcoin valuta?

Bitcoin, ki ga je leta 2009 ustvaril anonimni posameznik ali skupina pod imenom Satoshi Nakamoto, je decentralizirana digitalna valuta, ki deluje na tehnologiji blockchain. Čeprav Bitcoin ni tradicionalna valuta, ki jo izdaja centralna banka, ga lahko štejemo za valuto iz več razlogov. Še enkrat bomo ponovili vse lastnosti, ki smo jih našteli že v prejšnjem delu članka:

Sredstvo menjave:
Bitcoin se uporablja za plačevanje blaga in storitev pri posameznikih, trgovcih ali spletnih platformah, ki ga sprejemajo. Čeprav njegova uporaba ni tako razširjena kot pri tradicionalnih valutah, število podjetij, ki sprejemajo Bitcoin vsakodnevno raste. Transakcije z Bitcoinom so hitre in globalne, kar omogoča prenos vrednosti brez posrednikov, kot so banke, zlasti pri mednarodnih plačilih.

Enota obračuna:
Bitcoin se lahko uporablja kot merilo vrednosti. Na primer, cene izdelkov ali storitev se lahko izrazijo v Bitcoinu (npr. 0,0001 BTC za kavo). Vrednost Bitcoina je sicer volatilna, kar otežuje njegovo uporabo kot stabilno enoto obračuna, vendar to ne izključuje njegove vloge kot valute. Polet tega pa se volatilnost zmanjšuje in v prihodnosti se pričakuje umiritev tako naglega nihanja cene. Poleg tega je Bitcoin deljiv na manjše enote, imenovane satoshi (1 BTC = 100 milijonov satoshijev), kar omogoča natančno določanje vrednosti.

Shramba vrednosti:
Bitcoin pogosto imenujejo "digitalno zlato", saj nekateri vlagatelji vanj shranjujejo vrednost kot zaščito pred inflacijo ali gospodarsko nestabilnostjo. Čeprav je njegova cena zelo nihajoča, je dolgoročno pokazal potencial za ohranjanje ali povečanje vrednosti, kar privlači investitorje.

Omejena ponudba Bitcoina (največ 21 milijonov kovancev, določeno z njegovim protokolom) povečuje njegovo privlačnost kot sredstvo za shranjevanje vrednosti, saj redkost lahko poveča povpraševanje.

Decentralizacija in varnost:
Bitcoin deluje na blockchainu, ki je decentralizirana in varna javna knjiga, ki beleži vse transakcije. To zagotavlja zaupanje v sistem brez potrebe po centralni instituciji, kot je banka ali vlada. Zaradi svoje kriptografske narave je Bitcoin odporen proti ponarejanju, kar je ključna lastnost valute.

Sprejetost:
Čeprav Bitcoin ni splošno sprejet kot evro ali dolar, ga priznavajo posamezniki, podjetja in celo nekatere države (npr. Salvador je Bitcoin sprejel kot uradno plačilno sredstvo leta 2021). Njegova sprejetost se povečuje, kar krepi njegov status kot valute.

Omejitve Bitcoina kot valute

Kljub tem lastnostim Bitcoin ni brez pomanjkljivosti, ki ovirajo njegovo širšo uporabo kot valuta:

Volatilnost: Vrednost Bitcoina močno niha, kar zmanjšuje njegovo zanesljivost kot stabilno plačilno sredstvo ali shrambo vrednosti. Vendar na dolgi rok s svojo omejeno ponudbo služi kot dobra zaščita pred inflacijo in z množičnim sprejetjem se tudi volatilnost in gibanje cene močno umirja.

Omejena sprejetost: Število trgovin in posameznikov, ki sprejemajo Bitcoin, je še vedno relativno majhno v primerjavi s tradicionalnimi valutami. K sprejetju ne pomaga tudi oviranje s strani regulatorja in držav a vseeno je iz dneva v dan vedno več trgovcev in posameznikov, ki sprejemajo plačila v bitcoinih.

Regulacija: V državah, ki še ne razumejo pozitivnih lastnosti bitcoina je njegova uporaba močno omejena ali regulirana, kar žal otežuje njegovo uporabo in praviloma šibi ekonomijo.

Zaključek

Denar ali valute so ključno orodje, ki omogoča menjavo, merjenje vrednosti in shranjevanje kupne moči. Zgodovina se je razvijala od blagovnega denarja do fiat valut in kriptovalut, kot je Bitcoin. Države vsiljujejo svoj denar prek zakonov, davkov in monetarne politike, da zagotovijo gospodarsko stabilnost in nadzor, čeprav lahko ljudje v določenih primerih izberejo alternativne valute.

Denar ne postane denar z dekretom ali po nareku države ampak z sprejetjem med ljudmi, posamezniki, gospodarstvi. Bitcoin ima potencial, da postane dober denar zaradi svoje decentralizacije, omejene ponudbe in prenosljivosti, saj že izpolnjuje ključne lastnosti, kot so prenosljivost, trajnost, deljivost, zamenjljivost in omejena ponudba. Vendar njegovo omejeno sprejemanje in nestanovitnost trenutno omejujeta njegovo vlogo kot univerzalnega denarja. Večino teh težav povzročajo države saj z regulacijami, omejitvami in davki demonizirajo uporabo bitcoina kot denar in zavirajo njegovo uporabo.

Z nadaljnjim razvojem tehnologije in sprejemanjem bi lahko Bitcoin v prihodnosti postal pomemben igralec v globalnem finančnem sistemu in države bi lahko s sprejemanjem tega dejstva le pridobile in končno začele služiti svojim prebivalcem, za kar so bile tudi ustvarjene.

Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.