Je Bitcoin bolj podoben denarju, zlatu, vrednostnim papirjem ali izvedenim finančnim instrumentom?

Je to nova oblika denarja, digitalno zlato, vrednostni papir ali morda izvedeni finančni instrument? Odgovor ni preprost, saj Bitcoin združuje lastnosti vseh teh kategorij, hkrati pa se od njih razlikuje na različne načine, ki mu prinašajo povsem nov pomen in ga naredijo superiornega. V tem članku bomo podrobno analizirali, kako Bitcoin ustreza vsaki od teh kategorij, kaj ga od nekaterih močno razlikuje, preučili njegove ključne značilnosti in na koncu povzeli ugotovitve, da bi odgovorili na to ne tako težko vprašanje.

Bitcoin kot denar

Denar je tradicionalno opredeljen kot sredstvo, ki izpolnjuje tri glavne funkcije: sredstvo menjave, obračunska enota in hranilec vrednosti. Pogledali bomo, kako bitcoin ustreza tem kriterijem. Ne smemo pa pozabiti, da je Satoshi ustanovil bitcoin z namenom, da postane neposredni denarni sistem (p2p elektronski gotovinski sistem enakovrednih partnerjev). To je zapisano tudi v naslovu bele knjige, ki jo je izdal pred zagonom Bitcoin omrežja. Bitcoin je od prvega dne dalje zelo podoben klasični gotovini, saj omogoča dokončno poravnavo brez posrednika in do neke mere zagotavlja zasebnost obeh strank.

1.     Sredstvo menjave

Bitcoin se lahko uporablja kot sredstvo menjave tam, kjer je sprejet. Številna spletna in fizična podjetja, od tehnoloških trgovin do kavarn, sprejemajo bitcoin kot plačilno sredstvo. Na primer, platforme, kot so BitPay, OpenNode, Swiss Bitcoin Pay, Breez … omogočajo enostavno integracijo bitcoin plačil za trgovce. Vendar pa je njegova uporaba kot plačilno sredstvo omejena. Regulacije po svetu sprejemanje bitcoina močno otežujejo in od tehnologije zahtevajo več, kot jim ta lahko zagotovi. Sploh kar se tiče poročanja, je s strani bitcoin plačil zahtevano veliko več kot s strani podobnih plačilnih instrumentov, še posebej gotovine. To pa zgolj zato, da je sprejetje počasnejše, medtem ko je demonizacija bitcoina vedno na visokem nivoju. Poleg tega večina ljudi bitcoin še vedno dojema kot naložbo, ne kot vsakodnevno plačilno sredstvo, delno zaradi njegove volatilnosti in počasnih obdelav transakcij v primerjavi z modernimi plačilnimi sistemi, kot so kreditne kartice ali mobilne aplikacije. Vendar je tudi to mnenje večine ljudi o počasnosti transakcij rezultat antipropagande tradicionalnih sistemov. Tehnologija se vsakodnevno nadgrajuje in bitcoin je na drugi plasti že prehitel vse plačilne kartice, če gledamo količino transakcij, ki jih je sposoben obdelati dnevno – in to brez posrednika, kot to delajo tradicionalne rešitve.

Vsa ta antipropaganda močno izpostavlja tehnične omejitve, kot je skalabilnost omrežja Bitcoin. Seveda je res, da osnovna plast bitcoin blockchaina lahko obdela le približno 7 transakcij na sekundo, kar je bistveno manj kot, na primer, Visa, ki zmore tisoče transakcij na sekundo. Vendar rešitve, kot je Lightning Network in podobne, povečujejo hitrosti in znižujejo stroške transakcij, kar močno poveča uporabnost bitcoina kot sredstva menjave. Ta tehnologija še ni dosegla široke sprejetosti, velika zasluga, da do tega še ni prišlo, pa gre ravno vsej tej antipropagandi ter regulatornim omejitvam, ki močno delajo na tem, da ostanemo pri centralnem upravljanju denarja in ne preidemo k decentraliziranemu sistemu, kot je bitcoin.

2.     Obračunska enota

Kot obračunska enota bitcoin trenutno deluje manj učinkovito, saj niha proti FIAT vrednosti, a dolgoročno lepo kaže padanje in propadanje vseh FIAT valut(USD,EUR,...) v primerjavi z vrednostjo bitcoina. Njegova cena je bila v preteklosti izjemno nestanovitna – na primer, v letu 2021–22 se je vrednost bitcoina gibala od približno 30.000 USD do skoraj 70.000 USD, nato pa spet padla. Takšna volatilnost otežuje uporabo bitcoina kot stabilne enote za določanje cen blaga in storitev. Večina trgovcev, ki sprejemajo bitcoin, cene še vedno izraža v fiat valutah (npr. USD ali EUR) in jih v realnem času pretvarja v bitcoin glede na trenutni tečaj.

A to ne pomeni, da v prihodnosti bitcoina ne bomo uporabljali kot obračunske enote – vsaj do neke mere. Z vsakim dnem se ta volatilnost zmanjšuje, in če pogledamo dolgoročno, se ob vsakem padcu in dvigu vrednosti bitcoina cene na policah in cenikih relativno znižujejo v primerjavi s fiat valutami, ne pa povečujejo. To lepo vidimo na spletni strani https://www.bitcoincene.si/, kjer lahko primerjamo cene v bitcoinu in EUR. Razlog za takšno gibanje je ta, da je količine fiat valut iz dneva v dan vedno več v obtoku, medtem ko bo bitcoinov kadarkoli le 21 milijonov.

3.     Hranilec vrednosti

Bitcoin se pogosto omenja kot "digitalno zlato", kar nakazuje, da je njegova primarna funkcija hramba vrednosti. Omejena ponudba 21 milijonov kovancev, ki je zapisana v protokolu, zagotavlja, da bitcoin ne more biti inflacijsko razvrednoten s prekomernim tiskanjem ali ustvarjanjem, kar je pogosta kritika fiat valut. V tem smislu bitcoin deluje kot potencialna zaščita pred inflacijo, podobno kot zlato. Vendar se spet pojavijo dvomljivci oziroma nasprotniki, ki trdijo, da cenovna nihanja pomenijo večje tveganje izgube vrednosti, kot to obstaja pri tradicionalnih hranilcih vrednosti, kot so državne obveznice ali zlato. A skozi kratko zgodovino vidimo, da vsa ta nihanja pomenijo na koncu le še rast vrednosti. Za hranilca vrednosti, ki v daljšem obdobju pridobiva na vrednosti, je to le pozitivna lastnost, in ne negativna, kot jo radi izpostavijo.

Zaključek o denarju

Bitcoin izpolnjuje večino lastnosti denarja in zagotovo ne pogreša tistih, katerih si – ob zavedanju, kaj je dober denar – nihče ne želi. Če izpostavimo, da se razlikuje od fiat denarja po tem, da ima omejeno količino in nima centralne entitete, ki bi nadzorovala izdajanje ter distribucijo le-tega, potem ostanejo le pozitivne lastnosti. Seveda pa mu po petnajstih letih manjka zgodovine in zaradi raznih takih in drugačnih omejitev se mora vsakodnevno dokazovati kot odličen, če ne najboljši denar v zgodovini človeštva. Potrebno se je zavedati, da tudi zlato ni bilo vrhunski hranilec vrednosti, ko je bil izkopan prvi gram; a tisti, ki so se tega prvi zavedali, so pridobili največ, medtem ko so tisti, ki so ga leta zavračali, na koncu zavidali vsem, ki so zadevo preučili in ob pravem času pridobili prednost pred drugimi.

Bitcoin kot zlato

Pogosto slišimo, da je Bitcoin "digitalno zlato". Ta primerjava izhaja iz več vzporednic med Bitcoinom in zlatom, pa tudi iz nekaterih ključnih razlik.

1.     Omejena ponudba

Tako kot zlato, ima tudi bitcoin omejeno ponudbo. Skupna količina zlata na Zemlji je omejen (ali pa tudi ne) z naravnimi viri, medtem ko je bitcoin omejen z algoritmom, ki določa, da bo ustvarjenih največ 21 milijonov kovancev. Ta omejitev ustvarja občutek pomanjkanja, kar povečuje privlačnost obeh, kot naložbenega sredstva oziroma dobrega hranilca vrednosti.

2.     Decentralizacija in neodvisnost

Bitcoin, podobno kot zlato, ni odvisen od centralnega organa, kot so vlade ali centralne banke. Zlato je fizično sredstvo, ki obstaja neodvisno od finančnih sistemov, medtem ko je bitcoin digitalno sredstvo, ki ga upravlja decentralizirano omrežje rudarjev in vozlišč. Ta neodvisnost privlači vlagatelje, ki iščejo zaščito pred manipulacijami vlad ali finančnih institucij. Če je bila distribucija fiat denarja skozi zgodovino večinoma nepravično porazdeljena od zgoraj navzdol, je distribucija bitcoina povsem pravična, saj imamo od prvega dne vsi enako možnost rudarjenja in pridobivanja bitcoina na tak ali drugačen način.

3.     Hramba vrednosti

Tako zlato kot bitcoin se pogosto uporabljata kot zaščita pred inflacijo in gospodarsko negotovostjo. Na primer, v času gospodarskih kriz, kot je bila pandemija COVID-19, so vlagatelji pogosto iskali zatočišče tudi v zlatu in bitcoinu. Vendar je zlato že stoletja priznano kot stabilen hranilec vrednosti, medtem ko je bitcoin še relativno nov, in njegova dolgoročna stabilnost ostaja negotova. Seveda nista ista, sta pa, po eni strani zelo podobna, in po drugi še kako različna.

4.     Razlike

Glavna razlika med bitcoinom in zlatom je v njuni naravi. Zlato je fizično, oprijemljivo sredstvo z dolgo zgodovino uporabe, medtem ko je bitcoin digitalen in obstaja šele od leta 2009. Cena bitcoina je bistveno bolj volatilna kot cena zlata. V letu 2022–23 je cena zlata nihala približno 10–15 %, medtem ko je bitcoin v istem obdobju doživel nihanja tudi do 50 % ali več. Kljub temu so se vsa negativna gibanja na dolgi rok izničila, zato je bitcoin ponovno dokazal, da je boljši hranilec vrednosti kot zlato.

Bitcoin ima tudi lastnosti, ki jih zlato nikoli ni imelo in jih nikdar ne bo. Prenosljivost, transparentnost in enostavnost hranjenja so v digitalnem svetu cenejše in veliko bolj praktične kot v fizičnem. Čeprav je prednost zlata v tem, da ga lahko primemo, je hkrati tudi njegova slabost. Zaradi tega ga ni mogoče hitro in poceni premikati po svetu, fizične količine pa lahko preštejemo le fizično. To, kot smo nazadnje videli v Fort Knoxu, ni tako enostavno, kot se sliši, in pri tem je potrebno zaupati avtoriteti, da ne bo prišlo do goljufije. Tako pridemo do vprašanja zaupanja, ki je v današnjem svetu še redkejše kot lasje na plešasti glavi.

Zaključek o zlatu

Bitcoin si z zlatom deli lastnosti, kot so omejena ponudba, decentralizacija in potencial kot hramba vrednosti, kar upravičuje vzdevek "digitalno zlato". Vendar njegova večja volatilnost in krajša zgodovina pomenita, da še ni dosegel statusa zlata kot zanesljivega dolgoročnega hranilca vrednosti. Seveda govorimo iz oči fiat »odvisnežev« saj tisti, ki so dejansko preučili bitcoin, denar in fiat sistem so že davno dojeli, da je bitcoin tisti hranilec vrednosti v katerega se bo v prihodnosti prelival kapital saj bo vedno obstajalo le 21milionov bitcoinov, fiat denarja pa je iz dneva v dan več saj vsi državni aparati potrebujejo iz dneva v dan več denarja za svoje delovanje in le to povečevanje količine jih rešuje pred totalnim kolapsom.

Bitcoin kot vrednostni papir

Vrednostni papirji, kot so delnice ali obveznice, običajno predstavljajo lastništvo v podjetju, udeležbo pri dobičku podjetja ali dolg, ki ga izda neka entiteta. Poglejmo, ali bitcoin ustreza tej definiciji.

1.     Ni lastništvo ali dolg

Bitcoin ne predstavlja lastniškega deleža v nobenem podjetju ali organizaciji, niti ne gre za obljubo plačila, kot so obveznice. Je samostojno digitalno sredstvo, ki obstaja na blockchainu. Ameriška Komisija za vrednostne papirje (SEC) je večkrat potrdila, da bitcoin ni vrednostni papir, temveč ga obravnava kot surovino (commodity), podobno kot zlato, nafto ali pšenico.

2.     Trgovanje na borzah

Kljub temu se bitcoin trguje na borzah, kot so Coinbase, Binance ali Kraken, kar spominja na trgovanje z vrednostnimi papirji. Njegova cena je določena z dinamiko ponudbe in povpraševanja, kar je značilno tudi za delnice. Poleg tega so nekateri finančni produkti, kot so Bitcoin ETF-ji (skladi, ki kotirajo na borzi), povezani z Bitcoinom in se obravnavajo kot vrednostni papirji, kar lahko povzroči zmedo. A to ni bitcoin ampak »papirnat« bitcoin, kar pa je nekaj povsem drugega.

3.     Regulacija

V nekaterih jurisdikcijah, kot so ZDA, se bitcoin obravnava ločeno od vrednostnih papirjev. Na primer, Commodity Futures Trading Commission (CFTC) v ZDA, bitcoin uvršča med surovine, kar omogoča trgovanje z izvedenimi produkti, kot so Bitcoin terminske pogodbe. Vendar pa lahko druge kriptovalute, ki so izdane prek ICO-jev (initial coin offerings) ali so povezane z določenimi projekti, lastniki, podjetji,… spadajo pod definicijo vrednostnih papirjev, če izpolnjujejo kriterije, kot je Howeyjev test.

Zaključek o vrednostnih papirjih

Bitcoin sam po sebi ni vrednostni papir, saj ne izpolnjuje pravnih ali ekonomskih definicij lastništva ali dolga. Vendar pa njegovo trgovanje na borzah in povezani finančni produkti, kot so ETF-ji, ustvarjajo določene vzporednice z vrednostnimi papirji in ga prikazujejo v drugačni luči kot dejansko je.

Bitcoin kot izvedeni finančni instrument 

Izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, katerih vrednost izhaja iz vrednosti osnovnega sredstva, kot so delnice, obveznice ali surovine. Primeri vključujejo opcije, terminske pogodbe in še bi lahko naštevali.

1.     Bitcoin ni izvedeni instrument

Bitcoin sam po sebi ni izvedeni finančni instrument, saj je osnovno sredstvo, ne pa pogodba, ki temelji na drugem sredstvu. Vendar pa obstajajo izvedeni produkti, ki temeljijo na bitcoinu, kot so Bitcoin terminske pogodbe (futures) na borzah, kot je CME Group, ali opcije na platformah, kot je Deribit. Ti produkti omogočajo vlagateljem, da špekulirajo o ceni bitcoina, ne da bi dejansko posedovali kriptovaluto. A to je povsem drugo sredstvo, ki le temelji na bitcoinu.

2.     Vloga kot osnovno sredstvo

Bitcoin torej deluje kot osnovno sredstvo za izvedene finančne instrumente, kar je podobno vlogi surovin, kot so nafta ali zlato. To dodatno potrjuje njegovo klasifikacijo kot surovine v nekaterih regulativnih okoljih.

Zaključek o izvedenih instrumentih

Bitcoin ni izvedeni finančni instrument, temveč osnovno sredstvo, na katerem temeljijo izvedeni produkti. Njegova vloga v finančnih trgih torej bolj spominja na surovino kot na izvedeni instrument.

Povzetek in zaključek

Po podrobni analizi lahko ugotovimo, da bitcoin ne ustreza popolnoma nobeni od navedenih kategorij, temveč združuje dobre elemente vseh in nima tistih, ki negativno vplivajo na kvaliteto denarja, hranilca vrednosti ipd…:

- Denar: Bitcoin deluje kot sredstvo menjave v omejenih kontekstih in ima potencial kot hramba vrednosti, vendar njegova volatilnost, omejena sprejetost ter predvsem nesmiselne regulacije držav ovirajo njegovo vlogo kot polnopravnega denarja.

- Zlato: Bitcoin si z zlatom deli omejeno ponudbo, decentralizacijo in vlogo odličnega  hranilca vrednosti, kar upravičuje vzdevek "digitalno zlato". Vendar je njegova cena precej bolj volatilna, kar na kratek rok zmanjšuje njegovo zanesljivost v primerjavi z zlatom, a se le ta v dolgoročno izkaže kot boljša rešitev.

- Vrednostni papirji: Bitcoin ni vrednostni papir, saj ne predstavlja lastništva ali dolga, čeprav se trguje na borzah na način, ki spominja na delnice.

- Izvedeni finančni instrument: Bitcoin ni izvedeni instrument, temveč osnovno sredstvo za izvedene produkte, kar dodatno potrjuje njegovo podobnost s surovinami.

Končna ugotovitev: Bitcoin je najbližje kombinaciji digitalnega zlata in alternativnega denarja. Omejena ponudba, decentralizacija in potencial kot hramba vrednosti ga približujejo zlatu, medtem ko možnost uporabe kot plačilnega sredstva ter vse lastnosti, spominjajo na denar. A njegova edinstvena narava – digitalna, decentralizirana in blockchain-temeljena – pomeni, da ne sodi povsem v nobeno tradicionalno finančno kategorijo. Bitcoin je sui generis, edinstveno sredstvo, ki zahteva novo razumevanje finančnega sveta.

Za popolno razumevanje je priporočljivo spremljati razvoj, uporabo, regulativne spremembe in tehnološke izboljšave, kot je Lightning Network, ki lahko povečajo uporabnost bitcoina kot denarja ali stabilnost kot hranilca vrednosti.

Države imajo priložnost prepoznati prednosti bitcoina, ne kloniti pod pritiski lobijev in regulatorjev ter državljanom omogočiti uporabo odličnega denarja in hranilca vrednosti hkrati. Trenutno pravila, regulacije in davki pogosto zavirajo razvoj in omejujejo suverenost posameznika. V državah, kjer ljudje uporabljajo dober denar, lahko trošijo, varčujejo in živijo lagodno ter plačujejo nesmiselne in brutalne davke. Ko pa država pobere večino kapitala že ob generiranju in skozi inflacijo še preostanek, ostanejo le nezadovoljni prebivalci, ki živijo iz dneva v dan in še to od miloščine katero jim podari država iz pobranih davkov.

Bistveno je, da bitcoin ni le zlato, denar ali vrednostni papir. Je vse to hkrati in še več – branik posameznika v svetu, ki ne dojame njegovega potenciala. Ko ga bodo finančni sistemi razumeli, bo bitcoin že privabil globalni kapital, ustvaril nov razred in morda popolnoma spremenil pravila igre.

Članke in prevode za blog na spletni strani pišejo različni člani, podporniki in skupine posameznikov v Bitcoin društvu Slovenije in ne pomenijo nikakršnih finančnih nasvetov. Vsak ima svoj pogled na samo tehnologijo, bitcoin in obstoječe sisteme. Društvo samo nudi opcijo, da delijo svoj pogled z večjim številom ljudi ter, da dobijo kakšen komentar oziroma odziv na svoje mnenje. Našemu društvu se lahko pridružite na bitcoin.si, telgram skupini oziroma skupini Kriptovalute — Slovenska Blockchain Skupnost — Bitcoin.si na Facebooku.